1.8 Spoznavanje mikroorganizmov
1.8.2 Izražanje z risbo
Da bi lažje prepoznali razumevanje otrok o temi, lahko uporabimo risanje skic oziroma risb. Z njihovo pomočjo bomo lahko prepoznali, kako otrok razume in »vidi« raziskovan organizem.
Z risbo lahko izrazijo tisto, česar besedno ne morejo izraziti, zato je to lahko dobra dopolnitev k poučevanju. Raziskave so potrdile, da otroci s pomočjo risbe lahko izrazijo razumevanje okolice in »njihovega« sveta. Risbe, ki vsebujejo konceptualno znanje, služijo kot dokumentiranje otrokovega razmišljanja in razumevanja. Kar so ugotovili tudi Anderson, Ellis
13
in Jones (2014), pa je to, da risbe ne dajo le pogleda v konceptualno znanje, ampak tudi v to, kakšne izkušnje so imeli otroci prej.
Pomembno je, da otroke spodbudimo k pripovedovanju ob risbah, saj si bomo s tem oblikovali celotno podobo o njihovem razmišljanju. Z njimi spodbudimo refleksijo otrok. Služijo tudi kot pomoč pri prehodu iz vsakodnevnih situacij v znanstvene koncepte (Anderson, Ellis in Jones, 2014).
Pri risanju risb je pomembno tudi opazovanje, zato je pomembno, da otroke spodbujamo k natančnemu opazovanju. Če so otroci zmožni natančnega opazovanja, so posledično natančnejši pri risanju risb (Tomažič, 2014).
14
2 METODA IN MATERIALI 2.1 Opis vzorca
Raziskavo smo izvedli v skupini otrok, starih 5–6 let, in sicer v enem izmed vrtcev na Gorenjskem. V skupini je bilo 24 otrok, od tega 13 deklic in 11 dečkov.
2.2 Potek raziskave
Za namen raziskave smo uporabili raziskovalno metodo kvalitativnega tipa. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno je predznanje predšolskih otrok o plesni. Pri tem nas je zanimalo, koliko znanja bodo usvojili otroci, če jim temo predstavimo na vizualni način ali pa če uporabimo praktično predstavitev teme. Pri tem nas je zanimalo tudi, ali se pojavlja statistično pomembna razlika v znanju otrok glede na način poučevanja.
2.3 Hipoteze
Pred začetkom raziskave smo si postavili naslednje hipoteze:
H 1: Predznanja otrok o plesnih je malo.
H 2: Po pouku bodo imeli otroci več znanja kot pred poukom, in to ne glede na način poučevanja.
H 3: Pojavile se bodo razlike v končnem znanju otrok, in sicer menimo, da bodo več znanja usvojili otroci, ki bodo deležni tudi praktičnega spoznavanja plesni.
2.4 Instrument
Na začetku raziskave smo izvedli t. i. začetni intervju, s katerim smo želeli preveriti otrokove predstave o plesni. Nadaljevali smo z delitvijo otrok v dve skupini. Prvi skupini smo plesen predstavili praktično, drugi pa teoretično. Dejavnosti smo z vsako skupino izvajali ločeno in to opazovali. Otroci so plesni opazovali, jih skicirali, skice smo na koncu pregledali in skušali ugotoviti, ali se pojavljajo razlike v kakovosti skice glede na način poučevanja.
Po končanem procesu smo otroke ponovno intervjuvali in jih s postavljanjem vprašanj spodbudili k obnavljanju znanja. Intervjuje smo točkovno vrednotili in tako ugotovili, kateri način dela je bil učinkovitejši – teoretični oz. vizualni ali praktični.
15
2.4.1 Intervju o preverjanju predznanja otrok o plesni
Za ugotavljanje predstav otrok o plesni smo uporabili intervju, ki smo ga izvedli na začetku raziskave. S prvim intervjujem smo želeli ugotoviti, kakšno predznanje imajo otroci o plesni.
Otroke smo intervjuvali v manjših skupinah – trije otroci, ti so bili izbrani naključno. Intervju smo izvedli na hodniku, tako da smo se umaknili od skupine in da smo ga lahko izvedli brez motečih dejavnikov. Za poznejši lažji zapis smo intervjuje posneli z diktafonom, ki smo ga na začetku predstavili otrokom, tako da so se nanj privadili in jih pozneje ni motil. Pri vsakem intervjuju smo zastavili enako začetno vprašanje – »Kaj je plesen?« –, nato pa so otroci podali različne izjave, ki so jih s pomočjo podvprašanj utemeljevali. Po koncu intervjuja so se skupine otrok zamenjale. Pozneje smo preverjali, ali izvedba poučevanja lahko vpliva na znanje otrok.
Plesen smo predstavili v dveh skupinah, vsaki z drugačno učno metodo.
2.4.2 Delitev otrok v skupini
Najprej smo skupino 24 otrok razdelili na polovico, torej je bilo v vsaki skupini 12 otrok.
Delitev otrok je bila povsem naključna, saj smo jih razdelili s pomočjo žrebanja znakov otrok.
Skupino otrok smo zbrali v jutranjem krogu in jim predstavili pravila žreba. Predstavila sem jim tabelo, kamor bomo znake otrok pritrdili. Izbrali smo dva naključna otroka. Ta sta bila zadolžena za žrebanje skupin; vsak otrok je izžrebal otroke za posamezno skupino. Tako sta izbirala listke z znakom in jih lepila vsak v svoj stolpec tabele. Na koncu smo preverili, ali otroci razumejo, v kateri skupini so. Prvi skupini smo plesen predstavljali na praktičen način, drugi pa teoretično.
Skupini smo sprva označili le s številkama, in sicer prva in druga skupina. Pozneje, ob prvih ločenih delavnicah, smo otrokom razložili, kaj bomo počeli v teh delavnicah, in jih spodbudili, da si skupaj izberejo ime. Prva skupina, ki smo ji plesen prikazali praktično, se je poimenovala raziskovalci, druga skupina, ki smo jim plesen prikazali teoretično, pa so si izbrali ime radovedneži.
2.4.3 Praktični pristop učenja
To skupino otrok smo poučevali s praktičnim načinom dela. Izvedli smo naslednje aktivnosti:
– Priprava preparatov za opazovanje plesni – s spodbujanjem in z vprašanji smo pripravili petrijevke s kosom kruha.
– Vsakodnevno opazovanje in fotografiranje preparatov.
– Opazovanje preparatov s povečevalnimi stekli in stereolupami.
– Risanje opazovanega kruha s plesnijo.
16
Otroke prve skupine smo odpeljali na hodnik, na katerem smo imeli pripravljene mize in pripomočke (kapalke, kozarec, lepilni trak za petrijevke, petrijevke in kosi kruha). Posedli smo jih na tla v krog in jih vprašali, kaj mislijo, da bomo izdelali s temi pripomočki. Pogovor smo posneli z diktafonom, saj nas je zanimalo, kakšne izjave bodo med poučevanjem podali otroci.
Med raziskovanjem smo otroke opazovali in spremljali njihove odzive ter potek dela.
2.4.3.1 Priprava preparatov za opazovanje
Otroke smo z vprašanji spodbudili k opisovanju kruha; opisali so ga kot mehkega, s trdo skorjo, ki diši »po kruhu«, in sicer »po domačem«. Pozneje smo jih ob petrijevkah vprašali za mnenje, in sicer kaj mislijo, da so. Odgovorili so, da so to »posodice iz plastike ali pa iz stekla, ker lahko vidiš skozi«, pozneje pa smo jim predstavili pravilen izraz. Ponudili smo jim oba dela petrijevk in jih spodbudili, da jih sestavijo skupaj. Ob tem je eden izmed otrok komentiral: »Res je iz plastike, sem vedel, da ni steklo.«
Ko so oba dela pravilno sestavili, so ugotovili, da se petrijevk ne da trdno zapreti; ob tem smo jih spodbudili k razmišljanju, kaj bi storili, da bi se petrijevke zaprle tako, da se ne bi odprle.
Otroke smo spodbujali k razmišljanju o tem, kaj bi lahko zaprli v petrijevko. Izbrali so kruh in ga položili vanjo.
Slika 1: Preizkus dečka, ali lahko v petrijevko zapre kruh
Otroke smo spodbudili k izvedbi poskusa. Določili smo dva otroka, ki sta v petrijevko položila kos kruha in jo zaprla. Pozneje smo jih spodbudili, da bomo naredili še eno čarovnijo in da bomo kruh rahlo poškropili z vodo. Vprašali smo jih, zakaj mislijo, da je to potrebno. Otroci so odgovorili, da za to, »da ne bo tako hitro postal trd, ker ga bo moglo bolj posušiti in bo dalj časa trajalo«. Enega otroka smo zadolžili, da prinese kozarec z vodo. Eden izmed otrok je nato s
17
kapalko rahlo namočil kruh z vodo. Z lepilnim trakom za petrijevke smo trdno zaprli petrijevko.
Razložili smo jim, da smo to storili za to, da ne bo do kruha prišel zrak in ga posušil.
Prvi preparat smo pripravili skupaj, naslednja dva pa so v skupinah po šest otrok pripravili otroci sami. Pomagali smo jim le pri lepljenju petrijevk. Otroci so se ob tem dogovarjali in si razdeljevali vloge. Razložili smo jim, da bomo preparate položili na višjo polico v igralnici ter jih vsak dan pogledali in fotografirali ter slike prilepili na plakat. Pozneje smo na steno pritrdili plakat za fotografije.
Slika 2: Končni videz petrijevke, ki so ga otroci samostojno pripravili
Vsak dan smo preparate opazovali in komentirali spremembe. Otroci so vsak dan določili nekoga, ki je preparate fotografiral. Slike smo natisnili in jih skupaj nalepili na plakat.
2.4.3.2 Pojav prve plesni na preparatih
Po treh dneh so se na dveh preparatih pojavile prve oblike plesni. Otroci so bili nad spremembo navdušeni. Opazovali so jo in drug drugemu razlagali, kaj se je zgodilo.
Slika 3: Pojav plesni na prvem preparatu
18
Slika 4: Pojav plesni na drugem preparatu
2.4.3.3 Opazovanje plesni s stereolupo
Skupino raziskovalcev smo odpeljali v igralnico, ki je imela na vratih napis Laboratorij.
Otrokom smo napis prebrali in jih povprašali o tem pojmu. Neka deklica je rekla, da tam opazujejo stare stvari. Nato sem jih pojem razložila in jim pokazala, kaj imamo v našem
»laboratoriju«. Na mizah so bile pripravljene tri stereolupe in nekaj povečevalnih stekel ter preparati s plesnivim kruhom.
Slika 5: Pripravljene stereolupe za opazovanje plesni na kruhu
Spodbudili smo jih k razmišljanju, kaj so stereolupe. Otroci so na vprašanje podali izjave, ki smo jih predstavili v tabeli 3.
Razložili smo jim, kaj so stereolupe in zakaj jih bomo uporabljali. Sprva smo se dogovorili, da se sprva ničesar ne dotikamo zaradi varnosti preparatov. S pomočjo ene izmed stereolup smo pogledali enega izmed preparatov; vsak otrok je lahko pogledal skozenj in opazoval plesen na kruhu. Opozorili smo jih na varno uporabo, in sicer da se nanje ne naslanjamo in da jih za zdaj
19
ne premikajo. Pozneje, ko so samostojno gledali skozi stereolupe, smo jim dovolili, da poskusijo sami izostriti preparate.
Slika 6: Opazovanje plesni na kruhu s pomočjo stereolup
Ob opazovanju smo jih povprašali, kaj vidijo. Otroci so podali različne izjave; te smo zapisali v tabeli 4.
Slika 7: Fotografije preparatov plesnijo na kruhu
2.4.3.4 Risanje risb plesni na kruhu
Otroci so dobili navodilo, da se sami razporedijo pri stereolupah ter si vzamejo papir in barvice ter dobro opazujejo preparate in jih narišejo. Poleg stereolup so lahko uporabili tudi povečevalna stekla. Nekaterim smo pomagali narisati krog, ki je predstavljal obliko petrijevke.
Pri risanju so bili samostojni; nekateri so bili premalo natančni, zato smo jih spodbudili k podrobnejšem opazovanju.
20
Slika 8: Opazovanje plesni na kruhu s pomočjo stereolup
Risbe smo zbrali in jih pozneje analizirali. Na spodnji sliki smo predstavili šest najboljših risb, ki so jih narisali otroci iz skupine raziskovalci.
Slika 9: Primeri risb iz skupine raziskovalcev
2.4.4 Teoretični pristop učenja
Drugo skupino smo poučevali na način bolj teoretične predstavitve. Poučevanje je potekalo po naslednjih korakih:
– Pregled knjig in iskanje fotografij plesni ter razlaga.
– Iskanje plesni na spletu in njeno opazovanje.
– Risanje plesni s pomočjo fotografije s spleta.
21
2.4.4.1 Pregled knjig in iskanje fotografij plesni
Otroke smo odpeljali v igralnico, v kateri je bilo na vratih napisano Knjižnica. Otroke smo spodbudili k pogovoru o tem, kako se obnašamo v knjižnici in kaj tam počnemo. Po pogovoru smo vstopili v knjižnico in se posedli v krog. Na sredino smo postavili zaboj s knjigami. Nato smo jih povprašali o tem, kaj je plesen. Po pogovoru smo jim razložili, kaj je plesen. Pokazali smo jim nekaj slik in jih spodbudili, da plesen poiščejo na slikah, če jo kje opazijo. Poiskali so jo. Pozneje smo podali navodilo, da v knjigah poiščejo slike plesni in strani označijo z listki, nato pa jih bodo pokazali drugim otrokom. Otroci so si izbrali knjige in se razporedili po igralnici. Večina jih je iskala individualno, nekateri pa so se oblikovali v pare in se med iskanjem pogovarjali o tem, kar so našli. Po določenem času, ko so vsi pregledali knjige, smo se ponovno zbrali v krogu. Otroci so pokazali fotografije, ki so jih našli v knjigah. Ob tem smo se o fotografijah pogovarjali. Med raziskovanjem smo otroke opazovali in spremljali njihove odzive ter potek dela.
S pomočjo fotografij smo razložili otrokom, kje vse se plesen lahko pojavi, kako je videti, katere barve je lahko in zakaj ni dobro, če jo vdihujemo in jemo.
Otroci so razgovoru sledili in v njem sodelovali. Tema jim je bila zanimiva, saj so pozneje o tem spraševali in se med seboj pogovarjali.
Knjige so jim bile vsak dan na voljo, tako da so slike lahko iskali in jih opazovali ter se ob njih pogovarjali.
2.4.4.2 Ogled plesni na računalniku
Naslednji dan smo otroke ponovno odpeljali v igralnico z napisom Knjižnica; tam smo na mizi že prej pripravili prenosni računalnik. Razložili smo jim, da bomo skupaj poiskali slike plesni.
Otroci so sami povedali, kaj naj napišemo v iskalnik. Predlagali so različna gesla, kot so na primer: plesen, plesen na steni, kje najdemo plesen, kakšna je plesen, plesen na hrani in druge.
Skupaj smo iskali fotografije plesni in se ob njih pogovarjali.
22
Slika 10: Ogled fotografije plesni na kruhu s spleta
2.4.4.3 Risanje plesni na kruhu
Nato smo jim na računalniku pokazali fotografijo kruha s plesnijo. Dobili so navodilo, da na list papirja z barvicam narišejo plesen na kruhu. Spodbudili smo jih k natančnemu opazovanju in risanju. Otroci so bili pri risanju samostojni.
Skice smo shranili in jih pozneje analizirali. Šest najboljših risb smo predstavili spodaj (glejte sliko 9).
Slika 11: Primeri risb iz skupine radovednežev
2.4.5 Sklepni intervju
Na koncu smo izvedli intervju, s katerim smo želeli preveriti znanje otrok o plesni.
Sklepni intervju smo ponovno izvedli na hodniku, tokrat z vsakim posameznikom posebej, tako da smo lahko rezultate primerjali glede na skupino, v kateri je bil posamezen otrok. Intervjuje
23
smo posneli z diktafonom. Pozneje smo odgovore vrednotili s točkami. Če otrok ni poznal odgovora, se je to vrednotilo z 0 točkami, če je bil odgovor pomanjkljiv, se je odgovor vrednotil z 1 točko, če je bil popoln, pa je bil vrednoten z 2 točkama.
Vsako vprašanje smo vrednotili na nasleden način:
Tabela 1: Ocenjevalna lestvica odgovorov
Kaj je plesen? Zna našteti vsaj dve pravilni trditvi o
Katere barve je lahko? Zna našteti tri ali več barv plesni.
24
Vsem smo zastavili enaka vprašanja, in sicer: kaj je plesen, kje se lahko pojavi, katere barve je lahko, je zdrava ali škodljiva za naše zdravje in zakaj, v kakšni obliki se lahko pojavi, kaj naredimo, če na hrani opazimo plesen.
3 REZULTATI
3.1 Rezultati prvega intervjuja
13 otrok ni vedelo, kaj je plesen, in je odgovorilo, da ne vedo odgovora. Kljub spodbudam niso uspeli priti do odgovora, po čemer sklepamo, da jim je pojem neznan.
Dva otroka sta narobe razumela vprašanje, saj je eden razumel besedo plesen kot ples in eden kot dlesen. Kljub ponavljanju vprašanja sta ponavljala isti odgovor in razlagala o tem, kaj je ples in kje se nahaja dlesen, otrok jo je tudi pokazal v ustih. Menimo, da nista poznala pojma plesen, zato sta ga prilagodila temu, kar jima je poznano in je izgovarjava podobna pojmu.
Rezultate intervjuja smo predstavili v spodnjem grafikonu 1, v katerem lahko opazimo, kolikšen delež otrok je vedel, kaj so plesni, in koliko otrok ni vedelo, kaj je plesen. V skupino, v kateri otroci niso vedeli, kaj je plesen, smo uvrstili tudi izjave z napačnimi predstavami o plesni.
Intervjuji so pokazali naslednje predznanje otrok o plesnih:
Tabela 2: Izjave otrok o plesni – prvi intervju
»Plesen je tisto, kar je zeleno na kruhu.«
»Plesen je tisto, kar je na marmeladi. Ko je marmelada zanič, je na njej nekaj belega. Zato je ne moremo jesti.«
»Je bele barve. Na tleh, ko se posuši voda.«
»Plesen je to, da je zeleno na kruhu, ko je malo moker.«
»To, kar je na kruhu, da je gnil. Je črne barve. Plesen je lahko tudi na steni, je taka črna.«
»Plesen je to, kar je na steni. Je, saj veš, takšno – belo. Plesen se lahko takoj zlomi, ker je tako krhka.«
»Plesen je tisto, ko je marmelada pikasta.«
»Plesen je tisto črno na kruhu.«
»Plesen so tiste pike, ki se pojavijo na vodi in čaju pa plavajo in so različnih barv. Spremeni se takrat, ko je staro.«
25
»Da plešeš.«
»To je tisto v ustih (odpre usta in mi pokaže na dlesen).«
Graf 1: Uspešnost izjav otrok na vprašanje začetnega intervjuja
Kot lahko vidimo v zgornjem grafu 1, je 37 % otrok vedelo, kaj je plesen, 63 % otrok pa ni vedelo, kaj je plesen.
Med tistimi otroki, ki so nekaj vedeli o plesni, je osem otrok plesen opisalo z barvo, torej da je lahko zelena, bela, črna, eden je odgovoril, da je lahko različnih barv.
Nekateri otroci so plesen opisali glede na to, kje se pojavi. Štirje otroci so plesen opisali kot pojav na kruhu. Dva otroka sta jo opazila na marmeladi kot nekaj pikastega. Dva otroka sta omenila vodo, in sicer je eden omenil, da se lahko pojavi na površini vode v obliki pik, eden pa, da se pojavi takrat, ko se voda posuši. Eden je poleg vode omenil tudi čaj. Dva pa sta omenila, da se lahko pojavi na steni; eden je dodal, da se lahko zlomi, ker je krhka. V barvi sta se pri tem razlikovala, saj je eden omenil, da je črna, drugi pa, da je bela.
3.2 Analiza risb
Pri risanju risb se je pojavila razlika. Pri praktični izvedbi so lahko otroci preparate prijeli, jih obračali, približali plesen in jo tako natančno opazovali v primerjavi s teoretičnim pristopom, pri katerem so otroci lahko plesen opazovali samo na fotografijah v knjigah ali na računalniku.
Te smo lahko približali, vendar plesni na kruhu otroci niso mogli doživeti na tak način, kot so
37 %
63 %
Kaj je plesen?
Ve, kaj je plesen. Ne ve, kaj je plesen.
26
jo tisti, ki so bili deležni praktičnega poučevanja. Poleg tega so otroci skupine s praktičnim poučevanjem opazovali plesen z večjim zanimanjem kot druga skupina.
Po pregledu risb smo ugotovili, da so risbe otrok s praktičnim pristopom natančnejše kot te, ki so jih narisali otroci, ki so plesen doživljali samo vizualno.
3.3 Opazovanje odnosa in odzivi otrok ob raziskovanju
Ob izvajanju delavnic smo otroke opazovali in si zapisovali opažanja. Pojavljajo se razlike v odnosu in odzivih otrok glede na metodo učenja.
Opazili smo, da so imeli otroci, ki so bili deležni praktičnega poučevanja, večje zanimanje pri delu v primerjavi z drugo skupino. Praktično poučevanje je spodbudilo otroke k večji aktivnosti, morali so več razmišljati pri delu kot druga skupina. Morali so sami priti do ideje, kaj s petrijevkami, kako jih zapreti, da se ne bi odprle. Opazovali so rast plesni na kruhu in sami fotografirali plesen. Samostojno so uporabljali stereolupe in povečevalna stekla ter z njihovo pomočjo opazovali plesen in jo narisali.
Ob tem je bila druga skupina, ki je bila deležna bolj teoretičnega poučevanja, v primerjavi s prvo skupino manj zainteresirana. Ob dejavnostih se ni pojavljalo toliko izjav, vprašanj in drugih trditev kot v prvi skupini. Res je, da so z zanimanjem iskali plesen v knjigah in na spletu, a se je interes kmalu po končani dejavnosti izgubil. Tudi risbe so bile manj natančne kot pri prvi skupini.
Otroci niso imeli negativnega odnosa do plesni, čeprav so se zavedali njene mogoče
Otroci niso imeli negativnega odnosa do plesni, čeprav so se zavedali njene mogoče