Primeri risb iz skupine radovednežev - PREDSTAVE PREDŠOLSKIH OTROK O PLESNIH DIPLOMSKO DELO

2.4.5 Sklepni intervju

Na koncu smo izvedli intervju, s katerim smo želeli preveriti znanje otrok o plesni.

Sklepni intervju smo ponovno izvedli na hodniku, tokrat z vsakim posameznikom posebej, tako da smo lahko rezultate primerjali glede na skupino, v kateri je bil posamezen otrok. Intervjuje

smo posneli z diktafonom. Pozneje smo odgovore vrednotili s točkami. Če otrok ni poznal odgovora, se je to vrednotilo z 0 točkami, če je bil odgovor pomanjkljiv, se je odgovor vrednotil z 1 točko, če je bil popoln, pa je bil vrednoten z 2 točkama.

Vsako vprašanje smo vrednotili na nasleden način:

Tabela 1: Ocenjevalna lestvica odgovorov

Kaj je plesen? Zna našteti vsaj dve pravilni trditvi o

Katere barve je lahko? Zna našteti tri ali več barv plesni.

Vsem smo zastavili enaka vprašanja, in sicer: kaj je plesen, kje se lahko pojavi, katere barve je lahko, je zdrava ali škodljiva za naše zdravje in zakaj, v kakšni obliki se lahko pojavi, kaj naredimo, če na hrani opazimo plesen.

3 REZULTATI

3.1 Rezultati prvega intervjuja

13 otrok ni vedelo, kaj je plesen, in je odgovorilo, da ne vedo odgovora. Kljub spodbudam niso uspeli priti do odgovora, po čemer sklepamo, da jim je pojem neznan.

Dva otroka sta narobe razumela vprašanje, saj je eden razumel besedo plesen kot ples in eden kot dlesen. Kljub ponavljanju vprašanja sta ponavljala isti odgovor in razlagala o tem, kaj je ples in kje se nahaja dlesen, otrok jo je tudi pokazal v ustih. Menimo, da nista poznala pojma plesen, zato sta ga prilagodila temu, kar jima je poznano in je izgovarjava podobna pojmu.

Rezultate intervjuja smo predstavili v spodnjem grafikonu 1, v katerem lahko opazimo, kolikšen delež otrok je vedel, kaj so plesni, in koliko otrok ni vedelo, kaj je plesen. V skupino, v kateri otroci niso vedeli, kaj je plesen, smo uvrstili tudi izjave z napačnimi predstavami o plesni.

Intervjuji so pokazali naslednje predznanje otrok o plesnih:

Tabela 2: Izjave otrok o plesni – prvi intervju

»Plesen je tisto, kar je zeleno na kruhu.«

»Plesen je tisto, kar je na marmeladi. Ko je marmelada zanič, je na njej nekaj belega. Zato je ne moremo jesti.«

»Je bele barve. Na tleh, ko se posuši voda.«

»Plesen je to, da je zeleno na kruhu, ko je malo moker.«

»To, kar je na kruhu, da je gnil. Je črne barve. Plesen je lahko tudi na steni, je taka črna.«

»Plesen je to, kar je na steni. Je, saj veš, takšno – belo. Plesen se lahko takoj zlomi, ker je tako krhka.«

»Plesen je tisto, ko je marmelada pikasta.«

»Plesen je tisto črno na kruhu.«

»Plesen so tiste pike, ki se pojavijo na vodi in čaju pa plavajo in so različnih barv. Spremeni se takrat, ko je staro.«

»Da plešeš.«

»To je tisto v ustih (odpre usta in mi pokaže na dlesen).«

Graf 1: Uspešnost izjav otrok na vprašanje začetnega intervjuja

Kot lahko vidimo v zgornjem grafu 1, je 37 % otrok vedelo, kaj je plesen, 63 % otrok pa ni vedelo, kaj je plesen.

Med tistimi otroki, ki so nekaj vedeli o plesni, je osem otrok plesen opisalo z barvo, torej da je lahko zelena, bela, črna, eden je odgovoril, da je lahko različnih barv.

Nekateri otroci so plesen opisali glede na to, kje se pojavi. Štirje otroci so plesen opisali kot pojav na kruhu. Dva otroka sta jo opazila na marmeladi kot nekaj pikastega. Dva otroka sta omenila vodo, in sicer je eden omenil, da se lahko pojavi na površini vode v obliki pik, eden pa, da se pojavi takrat, ko se voda posuši. Eden je poleg vode omenil tudi čaj. Dva pa sta omenila, da se lahko pojavi na steni; eden je dodal, da se lahko zlomi, ker je krhka. V barvi sta se pri tem razlikovala, saj je eden omenil, da je črna, drugi pa, da je bela.

3.2 Analiza risb

Pri risanju risb se je pojavila razlika. Pri praktični izvedbi so lahko otroci preparate prijeli, jih obračali, približali plesen in jo tako natančno opazovali v primerjavi s teoretičnim pristopom, pri katerem so otroci lahko plesen opazovali samo na fotografijah v knjigah ali na računalniku.

Te smo lahko približali, vendar plesni na kruhu otroci niso mogli doživeti na tak način, kot so

37 %

63 %

Kaj je plesen?

Ve, kaj je plesen. Ne ve, kaj je plesen.

jo tisti, ki so bili deležni praktičnega poučevanja. Poleg tega so otroci skupine s praktičnim poučevanjem opazovali plesen z večjim zanimanjem kot druga skupina.

Po pregledu risb smo ugotovili, da so risbe otrok s praktičnim pristopom natančnejše kot te, ki so jih narisali otroci, ki so plesen doživljali samo vizualno.

3.3 Opazovanje odnosa in odzivi otrok ob raziskovanju

Ob izvajanju delavnic smo otroke opazovali in si zapisovali opažanja. Pojavljajo se razlike v odnosu in odzivih otrok glede na metodo učenja.

Opazili smo, da so imeli otroci, ki so bili deležni praktičnega poučevanja, večje zanimanje pri delu v primerjavi z drugo skupino. Praktično poučevanje je spodbudilo otroke k večji aktivnosti, morali so več razmišljati pri delu kot druga skupina. Morali so sami priti do ideje, kaj s petrijevkami, kako jih zapreti, da se ne bi odprle. Opazovali so rast plesni na kruhu in sami fotografirali plesen. Samostojno so uporabljali stereolupe in povečevalna stekla ter z njihovo pomočjo opazovali plesen in jo narisali.

Ob tem je bila druga skupina, ki je bila deležna bolj teoretičnega poučevanja, v primerjavi s prvo skupino manj zainteresirana. Ob dejavnostih se ni pojavljalo toliko izjav, vprašanj in drugih trditev kot v prvi skupini. Res je, da so z zanimanjem iskali plesen v knjigah in na spletu, a se je interes kmalu po končani dejavnosti izgubil. Tudi risbe so bile manj natančne kot pri prvi skupini.

Otroci niso imeli negativnega odnosa do plesni, čeprav so se zavedali njene mogoče škodljivosti. Ob njenem opazovanju niso doživljali strahu in gnusa, kar smo preverjali tudi med delom. Res pa je, da so z večjo zagnanostjo prihajali k opazovanju plesni otroci s praktičnim načinom poučevanja, z veseljem so pripovedovali o njej in so imeli vidno bolj pozitiven odnos do nje kot druga skupina. Ta je ni tako doživela kot prva skupina, vendar se je le kak otrok odzval vznemirjeno ob razmišljanju, da je škodljiva.

Nekaj otrok je izjavilo, zakaj se plesen pojavi, in sicer zato, ker je kruh rahlo moker, zato ker je staro, ker je kruh gnil in ker je marmelada »zanič«.

Dva otroka sta plesen opisala glede na obliko kot pike, ki se pojavijo na predmetu.

3.4 Kvalitativni opis delavnic

3.4.1 Delavnice s praktičnim pristopom 3.4.1.1 Priprava preparatov

Pri pripravi preparatov za opazovanje plesni smo otroke spodbujali z vprašanji; ti so se nanje odzivali aktivno in izrazili svoje razmišljanje. Med dejavnostjo smo jih ves čas vodili večinoma z vprašanji. Naleteli so na težavo ob zapiranju petrijevk; pri tem smo jih spodbujali k razmišljanju, kako bi jih zaprli, da se ne odprejo. Otroci so izjavili: »Lahko bi ga zalepili. Kar s selotejpom.« Pri tem smo jih popravili s pravilnim izrazom – lepilni trak. Med tem je eden izmed otrok opazil na mizi lepilni trak za petrijevke. Potrdili smo njegovo razmišljanje in nadaljevali z vprašanjem, kaj bi lahko zaprli v petrijevke, da te ne bodo prazne. Otroci so se odločili, da bi v petrijevko zaprli kos kruha. Neki deček je to tudi preizkusil.

Povprašali smo jih, zakaj bi to storili. Odgovorili so: »Da se ne bo posušil pa postal trd kot kamen. Potem se nam lahko zlomijo zobje.« Spodbudili smo jih k razmišljanju o tem. Nekateri so odgovorili: »Da bo ostal dober.«; »Mogoče bo pa postal črn, ker bo prišla plesen.«. S tem so izrazili svoje hipoteze o posledicah poizkusa.

Ob tem, ko smo jim razložili, da je treba kruh rahlo navlažiti, so nekateri otroci ob vprašanju, zakaj je to potrebno, odgovorili, »da ne bo tako hitro postal trd, ker ga bo moglo bolj posušiti in bo dalj časa trajalo«.

Pri delu so bili vsi otroci ustvarjalni in aktivni pri razmišljanju, odzivali so se na odprta vprašanja, njihov interes je bil visok in vodil jih je situacijski interes.

3.4.1.2 Vsakodnevno opazovanje plesni

Pri vsakodnevnem opazovanjem so bili aktivni; vsak dan so se zjutraj spomnili, da pogledamo, ali se je kaj spremenilo, vsak dan je nekaj otrok fotografiralo preparate.

Ob pojavu plesni na kruhu so otroci z navdušenjem opazovali preparat in podali izjave, ki so zapisane v tabeli 3.

Tabela 3: Izjave otrok ob pojavu plesni na kruhu

»Splesnil je!«

»Kot da bi ga plesen počasi jedla.«

»Drugače so plesni take hude bakterije.«

»Če bi zdaj to odpeli, bi zlezla v nas in ne bi poganjalo srca, pa pol ne moreš dihati.«

»Poglej, taka skorja se je naredila.«

»Če bi jo zdaj odprli, ne bi mogli več dihati, ker bi nam nehal srček poganjati.«

»Plesen ni dobra, ker naredi luknjo v hrano. Pa tako pajčevino.«

»Majčkeni prahki so.«

»Prej je bilo čist ravno, zdaj je pa ena bunka gor. Pa ene črne pikice so gor.«

»Tukaj noter v luknjah so male črne pike.«

»O, moder je. Modra in zelena plesen.«

»Tukaj je že požrt.«

»Jaz pa vidim še rumeno barvo. Pa belo.«

Vprašali smo jih, ali petrijevke lahko zdaj odpremo; pri tem so otroci izjavili: »Ne, zato ker bi se lahko nalezli. Ne, lahko zbolimo ali se zastrupimo.«

S tem so potrdili, da razumejo to, o čemer smo se pogovarjali prejšnje dni.

3.4.1.3 Opazovanje preparatov s povečevalnimi stekli in stereolupami

Že ob vstopu v »laboratorij« so bili navdušeni; opazovali so, vendar so bili kljub navdušenju previdni. Previdno, a aktivno so opazovali preparate s plesnijo; s pripomočki in stereolupami so lepo ravnali. O stereolupah so podali naslednje izjave, zbrane v tabeli 4.

Tabela 4: Izjave otrok o stereolupi

»To je daljnogled, da vidiš lažje bacile.«

»To je daljnogled, ki ga znanstveniki uporabljajo za pregledovanje vseh stvari, da niso umazane ali da so čiste, da niso prehlajene, da ne bi kdo drug še zbolel.«

»Te naprave delajo, zato da gledamo od blizu ene stare stvari ali pa plesen. Mi ga bomo gotovo uporabljali za plesen.«

Pozneje so preizkušali, kako uporabljati stereolupe in povečevalna stekla (približevanje in ostrenje slike). Ob opazovanju so na vprašanje, kaj vidijo, odgovorili zelo različno. Odgovore smo zbrali v tabeli 5.

Tabela 5: Izjave otrok o tem, kaj vidijo skozi stereolupo

»Črne prahce.«

»Bakterije.«

»Nekaj rumenega.«

»Plesen.«

»Plesen, ki ima oči, roke in noge.«

3.4.1.4 Risanje opazovanega kruha s plesnijo

Pri risanju so bili zelo natančni; ob tem so večkrat podrobneje pogledali in preverili, kakšna je plesen. Ob tem so sodelovali in preverjali, katera barva je primernejša in bolj podobna resnični plesni.

3.4.2 Delavnice s teoretičnim pristopom

3.4.2.1 Pregled knjig in iskanje fotografij plesni ter razlaga

Otroci so bili ob vstopu v »knjižnico« navdušeni, vendar so upoštevali navodilo in so umirjeno vstopili. Po vprašanju, kaj je plesen, so odgovorili podobno kot pri začetnem intervjuju. Podali smo jim razlago in jim pokazali nekaj slik plesni. Na spodbudo, da poiščejo plesen v knjigah, so se aktivno odzvali; vsak si je izbral knjigo in prostor, v katerem jo bo pregledal. Otroci so izkazali navdušenje ob iskanju in sploh ob tem, ko so našli sliko plesni. Več otrok je preverilo pravilnost najdenega. Po iskanju so predstavili preostalim, kaj so našli; slike so opisovali in spraševali o njih. Ob njih smo utrjevali in obnavljali podano znanje. Otroci so aktivno poslušali in sodelovali, pri delu so bili zainteresirani. Prav tako so se po končani dejavnosti o tem pogovarjali.

Knjige so lahko večkrat pregledali in jih opazovali.

3.4.2.2 Iskanje plesni na spletu in njeno opazovanje

Ponovno smo v »knjižnici« opazovali plesen, tokrat s pomočjo računalnika. Otroci so ob tem izrazili navdušenje nad računalnikom in tem, da bodo lahko sami predlagali gesla za iskanje.

Fotografije so jim bile zanimive, ob njih so obnavljali znanje in navdušeno opazovali.

3.4.2.3 Risanje plesni s pomočjo fotografije s spleta

Po opazovanju smo jim na računalniku pokazali sliko plesni na kruhu. Otroci so s pomočjo opazovanja slike narisali risbo. Pri tem so bili nekateri zelo natančni, drugi pa niso tako podrobno opazovali.

Če primerjamo s prvo skupino, so v prvi skupini podrobneje opazovali in bili pri risanju natančnejši (glejte sliki 9 in 11).

3.5 Rezultati sklepnega intervjuja

S sklepnim intervjujem smo želeli preveriti znanje otrok o plesni. To smo preverili s šestimi vprašanji o plesni.

3.5.1 Preverjanje znanja otrok iz skupine raziskovalcev, v kateri smo jim plesen predstavili s praktično metodo dela

Pri prvem vprašanju, kaj je plesen, je sedem otrok iz skupine raziskovalcev odgovorilo pravilno, pet pa s pomanjkljivim odgovorom.

Pri vprašanju, kje lahko opazimo plesen, je vseh 12 otrok znalo našteti dva kraja nahajanja plesni ali več.

Ob vprašanju, katere barve je lahko plesen, je deset otrok odgovorilo pravilno s popolnim odgovorom, saj so znali našteti vsaj tri barve, dva otroka pa sta znala našteti le eno barvo, kljub spodbudam, zato je bil odgovor pomanjkljiv.

Na vprašanje, ali je plesen zdrava ali škodljiva, je deset otrok odgovorilo s pomanjkljivim odgovorom, da je škodljiva. Dva otroka pa sta odgovorila pravilno, in sicer da je lahko tudi zdrava, saj poznamo tudi neškodljive plesni.

Ob vprašanju, kako je lahko videti plesen, je 11 otrok navedlo pravilen odgovor, eden pa je odgovoril s pomanjkljivim odgovorom, saj je navedel eno obliko.

Pri zadnjem vprašanju, kaj naredimo, ko na hrani opazimo plesen, so vsi otroci pravilno odgovorili, in sicer da jo je treba zavreči v biološke odpadke, če se ta pojavi na hrani, znali so tudi utemeljiti, da so nekatere tudi užitne, vendar se moramo pred tem pozanimati pri odraslih.

Tabela 6: Točkovanje odgovorov skupine raziskovalcev ob sklepnem intervjuju

VPRAŠANJE/

Odgovore smo za lažjo predstavo predstavili v spodnjem grafu 2.

Graf 2: Odgovori skupine raziskovalcev glede na seštevek točk posamezne kategorije

Glede na vse odgovore v spodnjem grafu 3 lahko vidimo, da je 74 % odgovorov otrok iz skupine s praktičnim poučevanjem odgovorilo pravilno, 24 % odgovorov je bilo pomanjkljivih in 2 % odgovorov napačnih.

0 - ne pozna odgovora 1 - pomanjkljiv odgovor 2 - pravilen in popoln odgovor

Graf 3: Skupni seštevek odgovorov raziskovalcev glede na pravilnost odgovorov

3.5.2 Preverjanje znanja otrok iz skupine radovednežev, v kateri smo jim plesen predstavili s teoretično metodo dela

Pri prvem vprašanju, kaj je plesen, je sedem otrok odgovorilo pravilno, trije otroci so odgovorili s pomanjkljivim odgovorom in dva nista vedela, kaj je plesen.

Ob vprašanju, kje lahko opazimo plesen, je osem otrok odgovorilo pravilno, saj je navedlo vsaj dva kraja oz. predmeta, na katerih se plesen lahko nahaja; štirje otroci pa so tvorili pomanjkljiv odgovor, saj niso znali našteti več kot enega, saj so omenili le kruh.

Na tretje vprašanje o barvi plesni je osem otrok odgovorilo s popolnim odgovorom, štirje pa z nepopolnim.

Vprašanje, ki je spraševalo, ali je plesen za naše zdravje škodljiva ali zdrava, je le eden odgovoril s popolnim odgovorom in ga je znal tudi utemeljiti, preostalih 11 pa je navedlo pomanjkljiv odgovor, torej da je škodljiva.

Na vprašanje, kako je plesen videti, je devet otrok odgovorilo s popolnim odgovorom, eden je tvoril pomanjkljiv odgovor, saj je omenil le eno obliko, medtem ko dva otroka nista znala opisati, kako je videti plesen.

Na odgovor o tem, kaj storimo, če na hrani opazimo plesen, so vsi otroci znali pravilno odgovoriti.

Njihovo točkovanje odgovorov smo predstavili v tabeli 7.

75 % 24 %

1 %

SKUPNI SEŠTEVEK ODGOVOROV RAZISKOVALCEV GLEDE NA NJIHOVO PRAVILNOST

pravilen in popoln odgovor pomanjkljiv odgovor ne pozna odgovora

Tabela 7 Točkovanje odgovorov skupine radovednežev ob začetnem intervjuju

VPRAŠANJE/

Za lažji pregled smo podatke predstavili tudi v spodnjem grafu 4.

Graf 4: Odgovori radovednežev, glede na seštevek točk posamezne kategorije

Na spodnjem grafu 5 je predstavljen delež seštevka odgovorov otrok raziskovalcev glede na njihovo pravilnost.

Graf 5: Seštevek odgovorov radovednežev glede na njihovo pravilnost

Iz grafa 5 je razvidno, da ob seštevku vseh popolnih, nepopolnih odgovorov in tistih, ki niso poznali odgovora, lahko ugotovimo, da je bilo 62 % odgovorov popolnih, 32 % nepopolnih in 6 % odgovorov ni bilo.

Odgovori radovednežev, glede na seštevek točk posamezne kategorije

0 - ne pozna odgovora 1 - pomanjkljiv odgovor 2 - pravilen in popoln odgovor

62 % 32 %

6 %

SEŠTEVEK ODGOVOROV RADOVEDNEŽEV GLEDE NA NJIHOVO PRAVILNOST

pravilen in popolen odgovor pomanjkljiv odgovor ne pozna odgovora

3.5.3 Primerjava odgovorov obeh skupin pri sklepnem intervjuju

Če se osredinimo na posamezna vprašanja in odgovore skupin, lahko vidimo, da se je boljše izkazala prva skupina, tj. raziskovalci; tem smo namreč predstavljali plesen praktično.

Če primerjamo odgovore obeh skupin glede na vprašanja, je razvidno, da je imela pri večini vprašanj boljše rezultate skupina raziskovalcev, ki jim je bila plesen predstavljena praktično (glejte graf 6), vendar so bile razlike zaradi majhnosti vzorca statistično pomembne le pri enem vprašanju, tj. kje lahko opazimo plesen) (tabela 8).

Graf 6: Primerjava odgovorov glede na posamezna vprašanja obeh skupin

Tabela 8: Statistična pomembnost razlik v razporeditvi odgovorov glede na kontrolno in eksperimentalno skupino

Vprašanje Hi² df p

Kaj naredimo, če na hrani opazimo plesen? NR Opomba: NR = ni računano, Hi² = Likelihood ratio

Če primerjamo povprečna dosežka preizkusa glede na izvedbo pouka, lahko ugotovimo, da med otroki obeh skupin ni bilo statistično pomembnih razlik med povprečnimi dosežki. Zaradi majhnosti vzorca smo izračunali tudi velikost učinka in ugotovili, da je pomembnost razlik sicer

popolni odgovori pomanjkljivi odgovori ne pozna odgovora

minimalna; nakazuje, da je bila skupina raziskovalcev pomembno uspešnejša od skupine radovednežev.

Tabela 9: Skupen dosežek otrok glede na izvedbo pouka

Skupina

Povprečne vrednosti, standardne napake in standardni odkloni

Mann-Whitneyjev preizkus

Velikost učinka

M SN SO Z p (Effect

size) Raziskovalci 10,4 0,3 1,0

0,988 0,323 0,202

Radovedneži 9,4 0,6 2,1

Opomba: N = 24

3.5.4 POTRDITVE HIPOTEZ

Prvo hipotezo »Predznanja otrok o plesnih je malo« lahko potrdimo, saj je prvi intervju pokazal, da kar nekaj otrok ni poznalo pojma plesen, nekateri pa so imeli o tem malo predznanja.

Drugo hipotezo »Po pouku bodo imeli otroci več znanja kot pred poukom ne glede na način poučevanja« prav tako lahko potrdimo, saj so ne glede na način poučevanja vsi otroci usvojili večino znanja o plesni.

Zadnjo, tretjo hipotezo o tem, da se bodo pojavile razlike v končnem znanju otrok, in sicer smo menili, da bodo več znanja usvojili otroci, ki bodo deležni tudi praktičnega spoznavanja plesni, lahko potrdimo, vendar glede na majhnost vzorca rezultati statistično niso pomembni.

Povzamemo lahko, da hipoteze lahko potrdimo, vendar bi lahko z večjim vzorcem potrdili statistično pomembnost rezultatov – sploh pri pojavu razlik v končnem znanju glede na poučevanje.

4 RAZPRAVA

Izsledki naše raziskave kažejo, da imajo otroci malo znanja o plesnih ali pa so to znanje in predstave nepopolni, kot omenjajo Byrne in Sharp (2006) ter Simonneau (2000). Otroci so

In document PREDSTAVE PREDŠOLSKIH OTROK O PLESNIH DIPLOMSKO DELO (Strani 31-51)