• Rezultati Niso Bili Najdeni

Kako zdravimo kožo?

In document 77.000 (Strani 52-55)

bi se tkanina lahko sprijela s kožo ali pa bi kožo preveč izsušili. Obkladke nanašamo 2- do 3-krat dnevno. Tekočina mora biti sobne temperature, zato jo je pozimi pred nanaša-njem včasih treba nekoliko ogreti. Akutno vnete kože z rdečino (eritemom), oteklino in rosenjem nikoli ne mažemo z mastno kremo ali mazilom, tudi ne nanašamo raz-ličnih past, ker s pokrovnim učinkom pre-prečujejo izhlapevanje vode in oddajanje toplote. Koža bi postala še bolj vneta, vla-žna, otekla in macerirana, lahko bi prišlo do dodatnih okužb kože zaradi ugodnih pogo-jev. Pri akutnih vnetjih nanašamo zdravilne učinkovine v obliki hidrofilnih krem, iz kate-rih vodna faza hlapi in blaži vnetje.

53

November 2012

Kako naprej?

Ko koža preneha rositi in je samo še por-dela in rahlo otekla kot pri blagih sončnih opeklinah, lahko kožo posipamo s smuk-cem ali namažemo s tekočim pudrom.

Lahko uporabimo tudi hidrofilne gele z dodatkom aloje.

Ob suhi koži

Mastne kreme in mazila nanašamo na suho kožo in na kronične spremembe, kjer želimo koži dodati vlago. Za boljši učinek je lahko kremi dodan vlažilec, npr. 5–10 % uree ali hialuronske kisline. Prav tako mastna krema izboljša vsrkanje zdravilne učinkovine v kožo, ker kožo zmehča. Mastne kreme in mazila se težko sperejo z vodo.

Na suho, luščečo kožo nikoli ne nanašamo hidrofilnih krem, gelov ali obkladkov, ker bi postala še bolj suha, zelo srbeča in lahko bi sprožili nastanek asteatotičnega dermatitisa.

Za odstranjevanje lusk (npr. pri psoriazi) ali zadebeljene keratotične kože na dlaneh in podplatih je mazilom in kremam dodana salicilna kislina (5–10 %). Za odstranjevanje lusk v lasišču uporabljamo olivno olje s 5–10

% salicilne kisline v oljni kapi. Zvečer nane-semo na lasišče salicilno olje, pokrijemo s kapo in zjutraj lase operemo.

Opozorilo: Otrok ne mažemo s pripravki, ki vsebujejo ureo ali salicilno kislino. Temenice pri dojenčkih zmehčamo z običajno kremo in nato previdno odstranimo luske z gazo.

Kaj pa mastna koža?

Mastno, k aknam nagnjeno kožo negujemo s hidrofilnimi kremami ali z geli, nikoli ne nana-šamo mastnih krem. Prepogosta uporaba mastnih krem lahko povzroči nastanek aken.

Katero kremo naj izberem?

V medijih lahko preberemo informacije o raz-ličnih učinkovinah, ki naj bi izboljšale videz zrele in starejše kože. Približno po 35. letu sta-rosti začnejo potekati v naši koži izrazitejši pre-snovni procesi, kar se odrazi kot staranje kože.

Koža postaja tanjša, manj elastična, povešena, bolj suha, pojavijo se gube in drobne razšir-jene žilice. To lahko preprečimo s kremami, ki

vsebujejo kolagen. Kolagen je beljakovina, ki se v obliki vlaken, ki tvorijo nekakšno oporo koži, nahaja v dermisu ali usnjici. Poleg kola-gena dajejo koži čvrstost tudi elastična vlakna v usnjici in medcelični matriks, ki je sestavljen iz različnih glikozaminoglikanov in proteogli-kanov. Glikozaminoglikani so polisaharidi, sladkorne dolgoverižne molekule, med kate-rimi je v koži zelo pomembna hialuronska kislina. Hialuronska kislina veže vodo in daje koži volumen in čvrstost.

»Na suho, luščečo kožo nikoli ne nanašamo hidrofil-nih krem, gelov ali obkladkov, ker bi postala še bolj suha ...«

• Za odstranitev otiščancev in zade-beljenih nohtov lahko predpišemo 40-odstotno ureo (sečnino) v mastni kremi ali mazilu.

• Če želimo odstraniti kraste (npr. pri okužbah kože), krasto namažemo z mazilom ali mastno kremo ali nare-dimo obkladek z olivnim oljem, da se zmehča, nato jo previdno odstranimo s pinceto.

• Nosečnice poleg sistemskih ne smejo uporabljati tudi lokalnih pripravkov z retinodi (derivati vitamina A) zaradi visoke teratogenosti. Zato je treba prebrati natančno sestavo krem za zdravljenje aken in krem proti staranju kože v času nosečnosti in dojenja. V lasišču uporabljamo gele, hidrofilne kreme in losjone, ker se dobro sperejo z vodo.

54 November 2012

Kolagen, nanesen na kožo v kremi, se ne vsrka v globlje plasti kože, ker je njegova molekula prevelika in ne prehaja čez dermoe-pidermalno pregrado. S kože se odstrani z vsakim umivanjem kože. Ker delno veže vlago iz okolice, lahko začasno izboljša videz kože.

Nekateri dermatokozmetični izdelki vsebu-jejo delno hidrolizirane molekule kolagena, ki prodirajo v globlje plasti kože. O natanč-nih učinkih na sintezo telesu lastnega kola-gena in elastina bo treba opraviti obsežnejše študije.

Hialuronska kislina, nanesena na kožo v obliki krem in gelov, veže nase vodo iz oko-lice in daje videz bolj gladke in čvrste kože. V globlje plasti kože prodirajo in imajo trajnejši učinek le manjše molekule, večje pa ostanejo in delujejo na površini kože. Če želimo, da bo hialuronska kislina vplivala na videz kože, je treba popiti dovolj vode. Prav tako bo njen učinek manjši v zelo suhih vremenskih pogojih.

Sintezo kolagena in elastina v koži doka-zano spodbujajo retinoidi, derivati vitamina A, predvsem tretionin in retinaldehid, nane-sen na kožo v kremah ali gelih. Prav tako reti-noidi uravnavajo delovanje lojnic. Sintezo kolagena in elastina v koži poveča tudi

vita-Nekaj besed bi napisala še o lokalnem zdravljenju s kortikosteroidi, ker jih bolniki pogosto ne želijo uporabljati in zdravljenje potem ni učinkovito. V preteklih letih so se kortikosteroidni pripravki nekritično uporabljali in so nastale številne neželene posledice prepogoste uporabe, zato se jih ljudje bojijo uporabljati. Kortikosteroidi so hormoni nadledvične žleze, ki delu-jejo protivnetno, imunosupresivno in antiproliferativno.

• Nepravilno uporabljani lokalni pripravki kortikostreoidov povzro-čijo številne stranske učinke:

• povečajo možnost okužb na koži,

• tanjšajo kožo,

• povzročijo nastanek aken in razšir-jenih žilic na obrazu,

• povzročijo povečano poraščenost,

• povzročijo nastanek strij,

• bolezen kože se po prenehanju uporabe povrne v še hujši obliki.

• Pravilno uporabljani kortikosteroidi v dermatologiji so dobro in učinko-vito zdravilo. Na obrazu jih lahko uporabljamo le nekaj dni, in sicer do umiritve vnetja. Uporabimo le kortikosteroide s šibkim ali z zmerno močnim delovanjem (npr. hidrokorti-zon, hidrokortizonbutirat) pri atopič-nem in kontaktatopič-nem dematitisu.

• Pri kroničnih dermatozah, kjer je koža zadebeljena, želimo zadebeljeno in vneto kožo stanjšati, tako da je strah pred stranskimi učinki odveč.

• Še posebej pozorni moramo biti pri mazanju otrok, ker je zaradi nezrele otroške kože absorpcija večja in možnost sistemskih stranskih učin-kov večja zaradi višjega razmerja med površino in prostornino. Pri otrocih uporabljamo le kortikoste-roide s šibkim in z zmerno močnim delovanjem. Absorpcija je večja v kožnih gubah, poraslih predelih in spolovilih. Zadošča mazanje enkrat do dvakrat dnevno, ker se kopičijo v epidermisu.

min C, nanesen lokalno. Težava je le, ker je vitamin C zelo neustaljen in se na zraku hitro razgradi. Kremam proti staranju kože in kre-mam za nego aknaste kože so lahko dodane tudi sadne kisline (alfahidroksi kisline) v niz-kih koncentracijah, ki blago luščijo odvečne poroženele celice in sebum. Najpogostejše uporabljene sadne kisline so glikolna, mlečna in citrična kislina. Pilinge, ki vsebujejo višje koncentacije AHA kislin kot 15 %, naj ne bi uporabljali laiki.

»Če želimo, da bo

hia-luronska kislina

vpliva-la na videz kože, je treba

popiti dovolj vode.«

55

November 2012

Avtor:

Saša Vrbančič

• Tehnika hranjenja ni ustrezna. Med hranje-njem večina dojenčkov hlastno pije in s tem požira tudi zrak. To povzroči napihnjenost in krče. Običajno se to zgodi pri hranjenju s stekleničko, kjer ima cucelj preveliko odprtino.

• Prehrana doječe mamice je lahko prebo-gata z ogljikovimi hidrati.

• Možne so tudi alergije na določeno hrano.

Tukaj mislimo predvsem na tisto, ki jo uživa doječa mamica.

Nekatere raziskave so nakazale povezavo med kajenjem matere in kolikami, zato bo vsaka odgovorna mamica opustila to slabo navado. Vse, kar mamica zaužije, se namreč v otrokovo telo dovaja skozi mleko.

Kako lahko pomagamo?

Tako kot je vzrokov za kolike veliko, je tudi načinov za lajšanje in odpravljanje težav veliko. Najbolj vam bo pomagala potrpežlji-vost in tankočutnost za dojenčkove potrebe.

Vsak dojenček potrebuje svoj način tolažbe.

Poskusite z zibanjem in nošenjem otroka v različnih položajih. Masirajte mu trebušček tako, da nežno krožite s konicami prstov v smeri urinega kazalca. Dajte ga v voziček in ga peljite na sprehod. Nekaterim pomaga vožnja z avtomobilom. Če dojite, se izognite kravjemu mleku vsaj za teden dni in opazujte Krči oziroma kolike so krčevita bolečina v

trebuhu. Lahko se pojavijo že nekaj dni po rojstvu, ponavadi pa po 2–3 tednih. Ker dojenček krčevito in neutolažljivo joka, se starši prestrašijo. Kolike ponehajo pri 3–4 mesecih, zato je to obdobje za starše precej stresno.

Znaki oziroma simptomi

Dojenček neutolažljivo in glasno joka. Zaradi bolečine vleče kolena k sebi, ima vetrove in težko kaka. V obrazek je ves rdeč in stiska pesti. Med jokom, ki lahko traja tudi do 3 ure, hlastno išče bradavico ali dudo, ko pa jo enkrat ima, ga to ne zadovolji. Začasno mu odleže, če odvaja blato ali ‘podre kupček’.

Vzrok nastanka kolik še ni pojasnjen

Čeprav je medicina zelo napredovala in se v raziskave veliko vlaga, pa natančen vzrok kolik še ni pojasnjen. Zato lahko govorimo o več možnih vzrokih:

• Dojenčkov prebavni sistem je zelo nerazvit, določene stvari iz mleka se težko popol-noma prebavijo, zato v črevesju nastajajo plini, ki povzročajo napihnjenost.

• Otroka se prekomerno hrani.

In document 77.000 (Strani 52-55)