Kognitivna empatija in osebnostne lastnosti, kot so odprtost in vestnost, vplivajo pozitivno na posameznika in zmanjšajo tveganje za nastanek izgorelosti (Yu et al., 2016). Medicinske sestre z znanjem o uravnavanju čustev in kognitivni empatiji so sposobnejše obvladovati stiske, povezane z delom (Salvarani et al., 2019). Za zmanjševanje stopnje izgorelosti je priporočljivo uporabljati več intervencijskih strategij, ki jih bomo predstavili v nadeljevanju.
Intervencije se priporočajo medicinskim sestram, da zmanjšajo poklicne stiske in povečajo osebno in delovno zadovoljstvo. Kognitivno-vedenjske strategije so prepoznane kot koristne za izboljšanje spretnosti spoprijemanja z izgorelostjo. Stopnjo izgorelosti pri zdravstvenih delavcih lahko zmanjšamo tako, da jih poučimo o določenih spretnostih uravnavanja čustev in empatije (Morse et al., 2012).
Timsko delo, sodelovanje in pozitivno naravnano delovno okolje so tudi pomembni dejavniki za zmanjševanje stopnje izgorelosti. Priporočljivo je, da delavci občutijo veselje in izpolnjenost na delovnem mestu (Morse et al., 2012). Kelly in Lefton (2017) opisujeta pomen vrednotenja poklica medicinske sestre pri zmanjševanju stopnje izgorelosti.
Pomembno je, da vodstvo zagotovi ustrezne vire za preprečevanje izgorelosti in vire za izobraževanje o pomembnosti timskega dela (Russell, 2016) ter izobraževanje na področju preprečevanja utrujenosti, povezane z empatijo (Mattioli et al., 2018). Izobraževanje medicinskih sester tudi na tem področju je pomembno, saj je pomanjkanje izkušenj in znanj dejavnik tveganja za izgorelost (Sinclair et al., 2017). Izboljšanje delovnih pogojev in manjše časovne stiske v zdravstvu bi lahko zmanjšale pojav izgorelosti in preprečile, da medicinske sestre zapustijo poklic (Wu et al., 2016), priporoča se tudi timsko sodelovanje in medsebojna podpora (Li et al., 2014).
Meditacija in čuječnost pomagata obvladovati stres, razviti občutek izpolnjenosti na delovnem mestu (Morse et al., 2012), izboljšati splošno dobro počutje in zmanjšati psihološke simptome, ki se pojavijo v povezavi z izgorelostjo (Duarte, Pinto-Gouveia, 2016). Sánchez in sodelavci (2014) opisujejo tudi pomen plesa s Hula Hoop obročem, kajti poleg boljše fizične aktivnosti prispeva tudi k boljši sposobnosti obvladovanja stresa ter konfliktov, krepi razpoloženje in socialne veščine.
16
Uporaba tehnologije za razvoj tehnik za zmanjševanje izgorelosti je lahko zelo inovativno sredstvo za dopolnitev zgoraj naštetih intervencij (Morse et al., 2012). Wu in sodelavci (2016) svetujejo, da se oblikujejo smernice za razvoj preventivnih intervencij in psihosocialne podpore medicinskim sestram. Priporoča se, da se institucionalni in vladni viri usmerijo k financiranju intervencij, ki zmanjšujejo izgorelost zaposlenih v tem poklicu (Sinclair et al., 2017).
17
5 RAZPRAVA
S pregledom literature smo ugotovili negativno povezavo med empatijo in izgorelostjo.
Picard in sodelavci (2015) trdijo, da je empatija zaščitni dejavnik, ki preprečuje izgorelost zdravstvenih delavcev, kar se ujema z našo ugotovitvijo. Predvideva se, da zato, ker dobro razumevanje pacienta in njegovih prepričanj zmanjša učinek izpostavljenosti zdravstvenih delavcev stresu (Lamothe et. al, 2015). Če ostanejo medicinske sestre odprte za doživljanje in občutke pacientov, bo to privedlo tudi do boljšega duševnega zdravja zaposlenih (Drwecki et. al, 2011). Prav tako je hvaležnost pacientov vir moči za medicinske sestre (Zwack, Schweitzer, 2013).
Wilkinson in sodelavci (2017) so ob pregledu študij potrdili negativno povezavo med empatijo in izgorelostjo, s prisotnostjo enega elementa, se drugi zmanjšuje. V naši študiji je bilo analiziranih pet člankov na temo povezanosti teh dveh pojmov, ki so poročali o negativni povezavi med empatijo in izgorelostjo ter o pomembni vlogi empatije pri zmanjševanju stresa pri medicinskih sestrah in posledično izboljšanju kakovosti intervencij zdravstvene nege.
Empatija je zapleten proces, kognitivna empatija zahteva veliko napora, usmerjenega k razumevanju pacientovih čustvenih doživljanj, hkrati pa nam zagotavlja določeno distanco (Hojat, 2007). Kognitivna empatija, ne pa tudi afektivna, bo ob pogosti uporabi zagotovo privedla do nižje stopnje izgorelosti (Lamothe et. al, 2015). Afektivna empatija lahko negativno vpliva na delovno uspešnost in sprejemanje odločitev. Pri uporabi afektivne empatije potrebujejo medicinske sestre veliko spretnosti čustvene regulacije, v nasprotnem primeru pride do osebne stiske in utrujenosti, kar posledično zmanjša empatično skrb in nudenje pomoči pacientom (Decety et. al, 2010).
Biti empatičen do oseb, ki so fizično ali verbalno agresivne, lahko poveča tveganje za izgorelost osebja (Sandhu et. al, 2012). Zdravstveno osebje lahko ob tem doživlja veliko negativnih čustev, zato je pomembno, da zaposleni v zdravstvu razumejo pomen vpliva čustev na njihovo dobro počutje in zdravje ter posledično na delovno učinkovitost. Ključno je, da se zdravstveni delavci naučijo uravnavati svoja čustva in vzpostaviti ustrezno čustveno distanco do pacientov, v nasprotnem primeru pa lahko sčasoma občutijo čustveno izčrpanost, kar vodi do izgorelosti (Lamothe et. al, 2015). S pregledom literature smo ugotovili, da
18
medicinske sestre, ki so sposobne uravnavati svoja čustva, imajo manjšo možnost za pojav izgorelosti.
Izgorelost je bolj pogosta pri ženskah, predvsem v starostni skupini 35‒44 let in lahko negativno vpliva na zdravstveno oskrbo pacientov (Klein et al., 2020). Poghosyan in sodelavci (2010) so ugotovili, da je zmanjšanje izgorelosti medicinskih sester lahko učinkovita strategija za izboljšanje kakovosti oskrbe v bolnišnicah. Poostren nadzor pri delu, izpostavljenost travmatičnim dogodkom, socialno-ekonomsko stanje in neustrezen delovni čas so le nekateri od dejavnikov, ki so povečali stopnjo izgorelosti (Norlund et al., 2010). Ta spoznanja predstavljajo izhodišča za oblikovanje specifičnih ciljiev delovanja bolnišnic na področju kadrov. Intervencije na tem področju se bi lahko osredotočile na: avtonomijo posameznega poklica, ustvarjanje dobrega timskega duha in medsebojne podpore med zaposlenimi, kakovostno vodenje timov, zmanjševanje izpostavljenosti travmatičnim dogodkom ter zmanjševanje časovne stiske (Adriaenssens, 2015). Večja podpora samooskrbi, možnosti za sprostitev na delovnem mestu, izboljšanje delovnih in družinskih odnosov, so opisani kot zelo koristne intervencije (Cohen-Katz et al., 2005).
Pri intervencijah na ravni posameznika se zdijo različne kognitivno-vedenjske terapije zelo koristne za zmanjševanje stopnje izgorelosti. Priporoča se tudi vzpostavljanje programov, ki bi posamezniku pomagali zmanjšati stres, razviti bolj pozitivne osebnostne lastnosti, kot so hvaležnost in izpolnjenost pri delu. S ciljem zagotavljanja dolgoročnih rezultatov, se priporoča, da se ti programi izvedejo večkrat, postopoma ter da se ponavljajo (Awa et. al, 2010).
Vsekakor je zelo koristno, da se napredek digitalnih tehnologij izkoristi tudi v prid zmanjševanja izgorelosti in da se razvijejo orodja, ki bi bilo v pomoč zdravstvenim delavcem. Priporočljiva bi bila uporaba orodji, s katerimi bi lahko izvajalci zdravstvene nege spremljali svojo stopnjo izgorelosti in imeli elektronsko dostopne strategije za obvladovanje izgorelosti (Morse et al., 2012). Z uporabo ustrezne aplikacije bi bili izvajalci zdravstvenih storitev bolj kompetentni za prepoznavanje in obvladovanje sočutne utrujenosti in posledične izgorelosti (Potter et al., 2010). Najbolj učinkovita digitalna podpora bi bila tista, ki bi vključevala individualne in organizacijske posege. Uporaba individualno prilagojenih intervencijskih v kombinaciji z nekaterimi vrstami intervencij na nivoju organizacije se je izkazala izvedljiva in obetavna (Morse et al., 2012).
19
Kontinuirano usposabljanje medicinskih sester na področju empatije bi pomagalo, da se naučijo vzpostaviti ustrezno čustveno distanco in bolj profesionalno sodelovati s pacienti, vendar na bolj kognitiven način (Lamothe et al., 2015), kar bi zagotavljalo večjo kakovost zdravstvene nege ter boljše izide zdravljenja.
Uporaba čuječnosti pripomore k zmanjševanju čustvene izčrpanosti, izboljša počutje, zmanjša stres, učinek pa traja še približno tri mesece po izvedeni intervenciji (Kelly, Tyson, 2017). Vpliva na večjo kakovost življenja in bolj kakovostno oskrbo pacientov, pripomore k izključitvi negativnih stereotipov, ki bi lahko vplivali na razumevanje določene situacije (Suleiman-Martos et. al, 2020). Omogoča, da oseba z uporabo več tehnik, kot so osredotočanje pozornosti na določene dražljaje (dihanje, zvok, telesni občutki), oceni trenutno izkušnjo. Pripomore tudi k zmanjševanju stresa, cinizma in preprečuje izgubo poklicne učinkovitosti (Khoury et al., 2015). Čuječnost vpliva na večjo raven samo-sočutja in boljše splošno zdravje, ima pozitivne psihološke in kognitivne učinke na izvajalce zdravstvene nege (Sarazine et al., 2021). Specifične vaje čuječnosti lahko vključujejo meditacijo v sedečem položaju, skeniranje telesa in jogo (Cohen-Kat et al., 2005).
Čuječnosti se lahko naučimo na formalen ali neformalen način. Neformalno učenje obsega branje knjig, raziskovanje na spletu in raziskovanje v družbi. Formalno učenje lahko poteka individualno ali skupinsko, lahko obsega tečaj čuječnosti prek spleta ali na izobraževalnih institucijah, sodelovanje v skupini za vaje čuječnosti; tečaj običajno traja osem do deset tednov (Luken, Sammons, 2021). Hevezi (2016) spodbuja, da bi se tehnike meditacije in čuječnosti uvedle v program izobraževanja na področju zdravstvene nege.
Obstajajo številne intervencije za preprečevanje pojava izgorelosti, ki bi jih bilo smiselno vključiti v proces izobraževanja študentov zdravstvene nege že na fakultetah. Tako bi bili študenti bolj empatični do pacientov že v času kliničnega usposabljanja, znali bi vzpostaviti ustrezno čustveno distanco do pacientov. Prav tako bi se po zaključku študija v večjem številu odločali, da ostanejo v poklicu, saj bi se čutili bolj kompetentni za zahtevno delo na področju zdravstvene nege in hkrati čutili izpolnjeni pri svojem delu.
Predlagamo, da bi se delavnice empatije med zaposlenimi medicinskimi sestrami izvajale vsaj enkrat letno. Na ta način bi se zagotovilo pogoje za razvoj empatičnih spretnosti. Razvita kognitivna empatija bo varovala medicinske sestre pred pojavom izgorelosti in zmanjšala
20
željo po odhodu iz poklica. Če želijo nadrejeni zadržati sestre in imeti zagotovljeno kakovostno zdravstveno oskrbo pacientov v svojih enotah, bi bilo smiselno, da bi poskrbeli za izvajanje zgoraj naštetih intervencij.
S pregledom literature smo ugotovili, da je še vedno veliko nejasnosti pri uporabi pojmov empatija, sočutje, utrujenost zaradi sočutja in izgorelost. Glede na hierarhijo dokazov smo ugotovili, da so pridobljeni članki relevantni. Pri nadaljnih raziskavah bi bilo smiselno upoštevati le nekatere tuje članke, saj se zaradi morebitnih kulturnih razlik izraža izgorelost, kot tudi čustva, drugače.
Ugotovili smo, da obstajajo številne uspešne intervencije za preprečevanje izgorelosti med medicinskimi sestrami, vendar bi bilo potrebno pri uporabi vsake izmed intervencij izmeriti stopnjo izgorelosti pred in po njeni uporabi v slovenskem okolju. Na slovenskem območju je zelo malo raziskav na področju empatije in izgorelosti med medicinskimi sestrami, zato bi bilo priporočljivo in smisleno raziskovanje tega področja. S tem bi se lahko ugotovili vzroki za nezadovoljstvo medicinskih sester z delom v zdravstvenih negi in posledično zapuščanje poklica. To bi bila osnova za oblikovanje strategij izobraževanja in usposabljanja na področu zdravstvene nege, ki bi prispevalo k družbenemu ugleda poklica.
21
6 ZAKLJUČEK
Empatija in sočutje sta tesno povezana s pojavom izgorelosti pri zdravstvenih delavcih.
Pridobljeni rezultati kažejo, da tisti posamezniki, ki se naučijo vzpostaviti profesionalno čustveno distanco in ustrezno obvladovati svoja čustva, niso nagnjeni k izgorelosti zaradi empatije ali sočutja, obstaja pa veliko tveganje za pojav utrujenosti.
Izgorelost lahko povzroči različne zdravstvene težave, kot so: izguba energije, depresivnost, motnje spanja in čustvena labilnost. Ker je izgorelost zelo pogost pojav v zdravstveni negi, je potrebno izobraziti medicinske sestre za izvajanje intervencij, ki bi pripomogle k zmanjševanju stopnje izgorelosti.
Obstajajo številne intervencije za zmanjševanje stopnje izgorelosti, povezane z empatijo.
Najbolj pomembno je, da medicinske sestre poskrbijo za lastno fizično, psihično in duhovno zdravje, da se naučijo spoštovati sebe, uravnavati svoja čustva ter razlikovati med poklicnim in zasebnim življenjem. Meditacija in čuječnost sta najbolj pogosto uporabljeni intervenciji za zmanjševanje stopnje izgorelosti. Poleg tega je pomembno, da je delovno okolje podporno, da je stopnja sodelovanja in timskega dela visoka, saj to pripomore k večjemu zadovoljstvu z delovnim mestom in posledično manjšo stopnjo izgorelosti.
Podajamo tudi predlog, da bi bilo koristno usposabljanje medicinskih sester o intervencijah, s katerimi bi lahko zmanjšali stopnjo izgorelosti, povezane z empatijo.
22