Kopunjenje je kirurški postopek, s katerim odstranimo moda pri 4 do 8 tednov starih petelinčkih. V nasprotju z nekastriranimi petelini so kopuni mirnejši in jih lažje vzrejamo v večjih skupinah. Glavni namen vzreje kopunov je prireja visoko kakovostnega mesa, ki je cenjeno kot specialiteta (Terčič, 2013). S kastracijo petelinčkov lahkega tipa bi se lahko izognili njihovi usmrtitvi v valilnicah, vendar se pri tem pojavljata dve oviri:
a.) Sam postopek kopunjenja je kljub določenim prednostim vzreje kopunov, v nekaterih evropskih državah prepovedan. Glavni razlog za prepoved je v izvedbi postopka, saj se intra-abdominalni kirurški poseg izvaja brez anestezije in analgezije. Z vidika dobrobiti živali je kopunjenje torej lahko sporno.
b.) Kopuni ne rastejo niti bistveno hitreje niti bistveno počasneje od nekastriranih petelinov.
To pomeni, da se tudi po kastraciji petelinčkov lahkega tipa srečujemo s težavo počasne rasti, dolgega trajanja pitanja in slabega izkoriščanja krme.
Terčič in sod. (2007) so proučevali rast, porabo krme in klavno kakovost pri kopunih treh genotipov: križancih prelux-G (kombinirani tip kokoši), pasmi štajerska kokoš (lahki tip kokoši) in pasmi sulmtaler (težki tip štajerske kokoši iz doline Sulm v Avstriji). Petelinčke
so kopunili pri 6. tednih starosti, do 84. dneva starosti so jih redili v zaprti reji nato pa v hlevu z izpustom, kjer so jih pitali po tehnologiji proste reje. Pri starosti 140 dni, kar je skladno z Uredbo komisije (ES) št. 543/2008 najmanjša starost pri pitanju kopunov so kopuni posameznih genotipov tehtali 1,93 kg (štajerska kokoš), 2,74 kg (prelux-G) in 2,61 kg (sulmtaler). Izkoriščanje krme je znašalo 5,38 (štajerska kokoš), 4,35 kg (prelux-G) in 4,69 (sulmtaler). Tako v hitrosti rasti kot tudi v učinkovitosti izkoriščanja krme so se za najboljše izkazali kopuni prelux-G, čeprav tudi slednji niti v telesni masi niti v učinkovitosti izkoriščanja ne dosegajo parametrov, ki so značilni za pitovne piščance (Terčič in sod., 2007).
3 RAZPRAVA
Evropska unija že več kot 40 let zagovarja dobrobit živali in je na tem področju postavila nekatere od najvišjih svetovnih standardov. Pravila EU obsegajo splošne zahteve za izboljšanje dobrobiti rejnih, laboratorijskih, hišnih in prostoživečih živali, hkrati pa se pod pritiskom organizacij za zaščito živali in tudi splošne javnosti vse bolj zaostruje zakonodaja, ki regulira izvajanje nekaterih spornih praks v živinoreji. Ena od teh praks, ki je sporna ne le z vidika dobrobiti živali, temveč tudi z gospodarskega in okoljskega vidika, je pobijanje en dan starih petelinčkov lahkega (nesnega) tipa. Vsako leto se iz gospodarskih razlogov usmrti cca 7 milijard teh živali. Ker sodišča v nekaterih državah že razsojajo, da ima dobrobit živali, prednost pred gospodarskimi interesi, je pričakovati, da bo tudi praksa pobijanja odvečnih petelinčkov kmalu dovoljena le še za določeno prehodno obdobje Zato raziskovalci po svetu pospešeno iščejo možne rešitve za problem usmrtitev enodnevnih petelinčkov lahkega (nesnega) tipa. Čeprav je bilo v preteklosti predstavljenih kar nekaj metod, po katerih lahko spol piščancem določimo že v fazi zarodka, se nobena ni izkazala za uporabno v vsakdanji praksi. Nekatere od doslej znanih metod niso praktično izvedljive v komercialni praksi bodisi zaradi ekonomskih razlogov, časovne potratnosti (npr. kariotipizacija, molekularno-genetske metode), nesprejemljivosti s strani potrošnikov (npr. reja kombiniranih pasem, pridobivanje transgenih živali) ali nezadostne natančnosti. Tako na primer je znano, da je lahko razmerje med spoloma porušeno, vendar nam mehanizmi, s katerimi bi vplivali na kokoši, da bi te nesle jajca z spolnim kromosomom W niso znani. Vse metode, s katerimi določamo spol piščancev po izvalitvi (npr. določanje spola na podlagi obnašanja, znakov v kloaki, steroidnih hormonov v iztrebkih, uporaba ultrazvoka, kirurško določanje spola,…) problematike pobijanja petelinčkov nesnega tipa ne rešujejo. Najbolje bi bilo, če bi lahko spol piščanca določili na podlagi lastnosti valilnega jajca (npr.: dimenzije in mase jajca, barve lupine,…), vendar to ni možno. Koncentracije hormonov (estrogenov, testosterona) v alantoisni tekočini lahko najprej merimo pri 9-10 dneh valjenja, to pa je že čas, ko zarodek občuti bolečino. Trenutno si največ obetamo od optične metode, ki je hitra in natančna, poleg tega jo lahko izvedemo že na tri dni starih zarodkih na osnovi genetske informacije prisotne v jedrih krvnih celic. Z usmeritvijo laserja na ožilje zarodka lahko
dosežemo več kot 95 % natančnost določitve spola. Da bi povečali natančnost spektroskopske metode so potrebne dodatne študije uporabe ramanske in fluorescenčne spektroskopije na različno velikih, različno starih in različno skladiščenih valilnih jajcih.
Slabost spektroskopskih metod je, da moramo za njihovo izvedbo v jajčno lupino narediti odprtino (okence), kar je v praktičnih razmerah težko izvesti, poleg tega to pogosto za seboj povleče tudi do 10 % slabšo valilnost, lahko pa tudi iztekanje vsebine jajca med valjenjem in posledičen pogin zarodka. V prihodnosti je treba to tehnologijo avtomatizirati, da bi lahko zaživela njena uporaba na komercialnem nivoju. Izločena jajca z moškimi zarodki se uporabi kot vir kakovostnih beljakovin za vključevanje v krmo za hišne živali ali ribe, lahko pa se jih izkoristi tudi v kemični industriji. Kastracija petelinčkov in njihovo kasnejše pitanje ni rešitev s katero bi rešili problem pobijanja petelinčkov, saj je kirurška kastracija brez predhodne anestezije/analgezije poseg, ki pri živalih sproži bolečino, če pa kastracijo izvedemo z anestezijo/analgezijo, se pojavi težava ostankov anestetikov/analgetikov v mesu in večji stroški, ki s povezani ne le s kastracijo, temveč tudi z daljšim pitanjem in slabšim izkoriščanjem krme pri kopunih. Na velikih selekcijskih centrih, kje poteka glavnina selekcijskega dela v perutninarstvu dajejo pri selekciji največji poudarek dvema gospodarsko najpomembnejšima lastnostma in sicer prirastom pri pitovnih piščancih in prireji jajc pri nesnicah. Ker med tema dvema lastnostma potekajo negativne genetske in fenotipske se selekcija kombiniranih pasem ne izplača. V novejšem času na selekcijskih centrih selekcionirajo tudi kombinirane pasme z namenom reševanja težave odvečnih petelinčkov. Problem reje kombinirani pasem se kaže v ekonomiki reje, kajti živali teh pasem ne dosegajo proizvodnih rezultatov (nesnost, prirast, izkoriščanje krme), ki so značilni za genotipe enostransko selekcioniranih bodisi na prirejo jajc ali prirejo mesa. V izogib pobijanja en dan starih petelinčkov torej trenutno največ obeta tehnologija določitve spola zarodkov kmalu po vlaganju jajc v valilnike torej v času, ko zarodek še ne čutijo bolečine.
4 SKLEPI
• Zaradi gospodarskih razlogov se takoj po izvalitvi petelinčke lahkega (nesnega) tipa v komercialnih valilnicah usmrti. Z dvigom standardov zaščite živali ter razvojem tehnologij, ki omogočajo določitev spola zarodkov še preden ti čutijo bolečino postaja omenjena praksa vse bolj nesprejemljiva.
• Piščancem lahko določimo spol na svežih (neinkubiranih) jajcih, lahko ga določimo na zarodkih v času valjenja (inkubiranih jajcih) ali na izvaljenih živalih. Določanje spola na jajcih pred vlaganjem v valilnike je drago in časovno zamudno, določanje spola po izvalitvi pa z vidika reševanja petelinčkov nima več nikakršnega smisla.
Zato se največ naporov znanstvenikov usmerja v razvoj za praktično uporabo primernih postopkov na inkubiranih jajcih pred 7. dnevom valjenja, to je pred dnevom ko zarodek občuti bolečino.
• Pitanje petelinov lahkih pasem zaradi visokih stroškov reje (daljše trajanje pitanja, slabše izkoriščanje krme) in slabše kakovosti klavnih trupov ni konkurenčno pitanju pitovnih piščancev (brojlerjev). Pri kastraciji petelinčkov in kasnejšem pitanju kopunov se visokim stroškom reje pridruži še skrb za dobrobit teh živali, kajti kirurško kastracijo se (povečini) izvaja na živo, torej brez predhodne uporabe anestetikov ali analgetikov.
• Reja kombiniranih pasem bi lahko bila rešitev problema, v kolikor bi pri njih izboljšali izkoriščanje krme, s tem skrajšali obdobje pitanja in povezane proizvodne stroške.
5 VIRI
Aleksandrowicz E., Herr I. 2015. Ethical euthanasia and shortterm anesthesia of the chick embryo. Molecular OncoSurgery. Altex, 32, 2: 143–147
Badyaev A. V., Seaman D. A., Navara K. J., Hill G. E., Mendonca M. T. 2006. E volution of biased maternal effects in birds: III. Adjustment of ovulation order can enable sex-specific allocation of hormones, carotenoids, and vitamins. Journal of Evolutionary Biology, 19: 1044–1057
Badyaev A. V., Young R. L., Hill G. E., Duckworth R. A. 2008. Evolution of sex-biased maternal effects in birds. IV. Intra-ovarian growth dynamics can link sex determination and sex-specific acquisition of resources. Journal of Evolutionary Biology, 21: 449–460
Boersma P. D., Davies E. M. 1987. Sexing Monomorphic Birds by Vent Measurements. The Auk, 104, 4: 779-783
Bramwell R. K. 2003. Sexing chicks in the backyard flock. Avian Advice, 5: 4-5 Carr S. M. 2008. A molecular test for bird gender. Figure & text material.
https://www.mun.ca/biology/scarr/Bird_sexing.html (18. avgust. 2021)
Cerit H., Avanus K. 2007. Sex identification in avian species using DNA typing methods.
World’s Poultry Science Journal, 63: 91-99
Damme K., Ristič M. 2003. Fattening performance, meat yield and economic aspects of meat and layer type hybrids. World's Poultry Science Journal, 59: 50–51
Emlen S. T. 1997. When mothers prefer daughters over sons. Trends in Ecology & Evolution, 12: 291–292
Galli R., Preusse G., Uckermann O., Bartels T., Krautwald Junghanns M. E., Koch E., Steiner G. 2016. In ovo sexing of domestic chicken by Raman spectroscopy. Analitical Chemistry, 88: 8657–8663
Galli, R., Koch E., Preusse G., Schnabel C., Bartels T., Krautwald-Junghanns M. E., Steiner G. 2017. Contactless in ovo sex determination of chicken eggs. Current Directions in Biomedical and Engineering, 3, 2: 131–134
Giersberg M. F., Kemper N. 2018. Rearing Male Layer Chickens: A German Perspective.
Agriculture, 8, 11: 176, doi: 10.3390/agriculture8110176: 4 str.
Goerlich-Jansson V. C., Muller M. S., Groothuis T. G. G. 2013. Manipulation of Primary Sex Ratio in Birds: Lessons from the Homing Pigeon (Columba livia domestica). Integrative and Comparative Biology, 53, 6: 902–912
Habig C., Beyerbach M., Kemper N. 2016. Comparative analyses of layer males, dual purpose males and mixed sex broilers kept for fattening purposes regarding their floor space covering, weight-gain and several animal health traits. European Poultry Science, 80: 1612-9199
Heinsohn R., Legge S., Endler J. A. 2005. Extreme reversed sexual dichromatism in a bird without sex role reversal. Science, 309, 5734: 617–619
Hendrix Genetics. 2020. In-Ovo sexing technologies in hatching eggs.
https://layinghens.hendrix-genetics.com/en/articles/in_ovo_sexing-egg_sexing-
sexing_day_old_chicks-male_chicks-sexing_chicks-vent_sexing-in_ovo_sexing-culling_male_chicks-brown_chickens-black_chickens-white_chickens-poultry/ (25. jun.
2021)
Imholt D. 2010. Morphometrische Studien an Eiern von Hybrid- und Rassehuhnern mit Versuchen zur Detektion einer Beziehung zwischen der Form von Eiern und dem Geschlecht der darin befindlichen Kuken. Giessen, VVB Laufersweiler Verlag: 155 str.
http://geb.uni-giessen.de/geb/volltexte/2010/7760/pdf/ImholtDirk_2010_07_05.pdf (18.
avg. 2021)
Jodice P. G. R., Lanctot R. B., Gill V. A., Roby D. D., Hatch S. A. 2000. Sexing adult black-legged kittiwakes by DNA, behavior, and morphology. Waterbirds, 23: 405–415
Jones D. M., Samour J. H., Knight J. A., Finch J. M. 1984. Sex determination of monomorphic birds by fiberoptic endoscopy. Veterinary record, 115: 596-598
Kahn, N. W., John J., Quinn, T. 1998. Chromosome-specific intron size differences in the Avian CHD gene provide an efficient method for sex identification in birds. The Auk, 115:
1074-1078
Kaufmann F., Andersson R. 2011. Eignung Männlicher Legehybriden zur Mast. Research Report.
https://opus.hsosnabrueck.de/frontdoor/deliver/index/docId/10/file/Report_Kaufmann_Ander ss on.pdf (22. avg. 2021)
Kiuchi T., Koga H., Kawamoto M., Shoji K., Sakai H., Arai Y., Ishihara G., Kawaoka S., Sugano S., Shimada T., Suzuki Y., Suzuki M. G., Katsuma S. 2014. A single female-specific piRNA is the primary determiner of sex in the silkworm. Nature, 509: 633–636
Kramar S. 2014. Preiskave mineralnih materialov z ramansko mikrospektroskopijo. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo: 48 str
Krautwald-Junghanns M. E., Cramer K., Fischer B. Forster A., Galli R., Kremer F., Mapesa E.
U., Meissner S., Preisinger R., Preusse G., Schnabel C., Steiner G., Bartels T. 2018. Current approaches to avoid the culling of day-old male chicks in the layer industry, with special reference to spectroscopic methods. Poultry Science, 97, 3: 749–757
Koenig M., Hahn G., Damme K., Schmutz M. 2010. Utilization of laying type cockerels as coquelets - growth performance and carcass quality. Fleischwirtschaft, 90, 2: 92–94
Koenig M., Hahn G., Damme K., Schmutz M. 2012. Utilization of laying type cockerels as
“coquelets”: influence of genotype and diet characteristics on growth performance and carcass composition. Archiv für Geflügelkunde, 76, 3: 197–202
Koenig M., Hahn G., Damme K., Schmutz M. 2012. Untersuchungen zur Mastleistung und Schlachtkörperzusammensetzung von Stubenküken aus Masthybriden und verschiedenen Legehybridherkünften. Züchtungskunde, 84, 6: 511–522
Kuroiwa A. 2018. Sex determination and differentiation in birds. V: Reproductive and Developmental Strategies. Kobayashi K., Kitano T., Iwao Y., Kondo M. (ur.). Springer: 391-405
Makovec D. 2016. Določanje povezav med zunanjimi lastnostmi valilnih jajc in spolom piščancev. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko: 48 str.
Mank J. E. 2012. Small but mighty: the evolutionary dynamics of W and Y sex chromosomes.
Chromosome Research, 20, 1: 21–33
McMillan M. 1988. Imaging of avian urogenital disorders. AAV Today, 2, 2: 74-82
Morinha F., Cabral J. A., Bastos E. 2012. Molecular sexing of birds: A comparative review of polymerase chain reaction (PCR)-based methods. Theriogenology, 4, 1: 703–714
Nakamura D., Tiersch T. R., Douglass M., Chandler R. W. 1990. Rapid identification of sex in birds by flow cytometry. Cytogenetics and Cell Genetics, 53: 201-205
Pike T. W., Petrie M. 2003. Potential mechanisms of avian sex manipulation. Biological reviews of the Cambridge Philosophical Society, 78, 4: 553–74
Preisinger R., Icken W., Schmutz M. 2014. Breeding dual purpose chicken opposed to specialised hybrids. V: XIVth European Poultry Conference, Stavangen, 23.- 27. junij 2014.
European Federation of WSPA: 468
Randall I. 2016. Laser spectroscopy determines sex of a chicken egg. Physics World.
https://physicsworld.com/a/laser-spectroscopy-determines-sex-of-a-chicken-egg/ (20. avg 2021)
Ross 308 performance objectives. 2019. Aviagen: 16 str.
https://en.aviagen.com/assets/Tech_Center/Ross_Broiler/Ross308-308FF-BroilerPO2019-EN.pdf (22. maj 2021)
Saitoh Y., Saitoh H., Ohtomo K., Mizuno S. 1991. Occupancy of the majority of DNA in the chicken W-chromosome by bent-repetitive sequences. Chromosoma, 101: 32-40
Smith C. A., Roeszler K. N., Hudson Q. J., Sinclair A. H. 2007. Avian sex determination: what, when and where?. Cytogenetic and Genome Research, 117: 165–173
Steiner G., Bartels T., Stelling A., Krautwald – Junghanns M. E., Fuhrmann H., Sablinskas V., Koch E. 2011. Gender determination of fertilized unincubated chicken eggs by infrared spectroscopic imaging. Analytical Bioanalytical Chemistry, 400: 2775–2782
Uredba Komisije (ES) št. 543/2008 z dne 16. junija 2008 o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za perutninsko meso. 2008. Uradni list Evropske unije, L 157: 46-87
Terčič D. 2013. Reja kopunov. Kmečki glas, 70, 9: 8
Terčič D., Brus M., Volk M., Holzmann A. 2007. Growth rate and carcass traits in three genotypes of capons. DoiSerbia, 23: 503-509
Tiersch T. R., Mumme R. L., Chandler R. W., Nakamura D., 1991. The Use of Flow Cytometry for Rapid Identification of Sex in Birds. The Auk, 108, 1: 206-208
Volodin I., Kaiser M., Matrosova V., Volodina E., Klenova A., Filatova O., Kholodova M., 2009. The technique of noninvasive distant sexing for four monomorphic dendrocygna whistling duck species by their loud whistles. Bioacoustics, 18: 277–290
Vučićević M., Stevanović J., Šekler M., Resanović R., Stanimirović Z. 2016. Istorijski pregled metoda determinacije pola ptica - historical overview of methods for sex determination in birds. Veterinarski glasnik, 70, 3-4: 145-157
Yilmaz-Dikmen B., Dikmen S. 2013. A morphometric method of sexing white layer eggs.
Brazilian Journal of Poultry Science, 15: 203–210
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Dušanu Terčiču za spodbudo, vodenje, pomoč in nasvete pri pisanju diplomske naloge.
Zahvaljujem se ga. Sabini Knehtl za vso pomoč in nasvete tekom študija.
Zahvaljujem se tudi vsem tistim, ki so mi kakorkoli pomagali in me vzpodbujali tekom študija in med pisanjem diplomske naloge.