KLJUČNA PODROČJA ZDRAVE SAMOPODOBE - ZANIMANJE UČENCEV KAMNIKA ZA UPORABNE RASTLINE, NJIHOVA S

2.5 SAMOPODOBA

2.5.2 KLJUČNA PODROČJA ZDRAVE SAMOPODOBE

Za zdravo samopodobo je ključnih naslednjih 6 področij:

 FIZIČNA VARNOST: Varnost pred fizičnimi poškodbami.

 ČUSTVENA VARNOST: Odsotnost zastraševanja in strahov.

 IDENTITETA: Kdo sem jaz?

 PRIPADNOST: Občutek pripadnosti.

 KOMPETENTNOST: Občutek usposobljenosti.

 POSLANSTVO: Občutek, da ima ţivljenje smisel in svojo pot.

OBČUTEK FIZIČNE VARNOSTI

Fizično varen otrok se ne boji, da bi mu drugi povzročali bolečino ali da bi ga prizadeli. Uči se zaupljivosti in odprtosti, ker čuti, da je varen. Pomembno je, da ima moţnost svobodnega učenja razvijanja svoje radovedne narave. Otrokova drţa telesa je odraz njegovega samozaupanja. Med pogovorom gleda sogovornika v oči in njegov ton glasu je odločen (Youngs, 200).

Fizično varnih otrok ne mučijo strahovi in groţnje. V njegovem okolju spoštujejo začrtane meje in pravila, ki otroku dajejo občutek zaupanja in varnosti. Tak otrok ima pozitivne izkušnje in ve, da se lahko zanese na druge. Zato razvije visoko stopnjo zaupanja vase.

Prestrašeni otroci so pogosto nesproščeni in zaprti vase. Zaradi strahov, ki jih doţivljajo, se takoj začnejo braniti in so nezaupljivi do drugih ljudi. V takšnih okoliščinah otrok pogosto zaide v začaran krog in je sovraţno naravnan, njegova telesna drţa je obrambna in odbija vrstnike, s tem pa povečuje svojo notranjo napetost in bolečino. Pomanjkanje fizične varnosti otrok je najpogostejši dejavnik, ki povzroča strahove. Vse več otrok trpi zaradi fizičnega in psihičnega zanemarjanja (Youngs, 2000).

Šolsko okolje, ki ne zagotavlja fizične varnosti, prav tako škoduje otrokom. Ti otroci doţivljajo visoko stopnjo anksioznosti, napetosti in stresa ter depresije. Otrok, ki doţivlja šolsko okolje kot groţnjo in sovraţno okolje, bo razvil negativna čustva do šole in učiteljev.

Prestrašeni otroci dobivajo slabše ocene, saj strah omeji otrokovo sposobnost koncentracije za šolsko delo, ustvarja neprijetno šolsko klimo in slabi otroško radovednost in pogum (Youngs, 2000).

___________________________________________________________________________

27 ČUSTVENA VARNOST

Čustveno varen otrok ni v strahu, da bi ga drugi poniţevali. Če otrok velikokrat sliši neprijazne in negativne pripombe, ga te bolijo in učinki so trajni. Otrok verjame, kar sliši, in te besede hitro ponotranji in tako postanejo njegov notranji glas (Youngs, 2000).

V obdobju adolescence na ta notranji glas vplivajo učitelji (tudi vzgojitelji) in starši. Pozitivna in negativna sporočila imajo dolgoročne posledice in mnogi otroci nosijo rane poniţevalne besede s seboj v dobo odraslosti (Youngs, 2000).

IDENTITETA

Ko so otroci fizično in čustveno varni, lahko svoj čas, energijo in koncentracijo posvetijo vprašanju o lastnem jazu. Sprašujejo se, kdo so oni kot posamezniki. Pričakovanja so različna in od otrok se vse več zahteva. Vsi imamo svojo identiteto, razlika je le ta, kako se vidimo, in ali je ta slika, ki jo imamo o sebi, zdrava in pozitivna. Otrok, ki je (bil) čustveno in/ali fizično zlorabljen in zapuščen, se pogosto podcenjuje ali pa pretirava s poudarjanjem lastne vrednosti.

Na tak način kompenzira nizko samopodobo in posledica je otrokova nejasna samopodoba. In ta lastna slika vpliva na njegovo vedenje. Otrok, ki v sebi čuti pozitivno moč, tudi deluje pozitivno (Youngs, 2000).

PRIPADNOST

Otrok ima potrebo po prijateljstvu vrstnikov. Otrokovo zaznavanje se pogosto meri s tem, kar drugi menijo o njem. Ko otrok doţivi sprejemanje ali naleti na odklon, oblikuje sodbo o tem, koliko ga drugi sprejemajo in imajo radi. Da bi otrok sprejel druge, mora najprej sprejemati sebe. Otrok z zdravo samopodobo bo laţje sprejel vrstnike, ne da bi se primerjal z njimi.

Otrok s slabo samopodobo pa stoji ob strani in upa, da se mu bo kdo pribliţal. Tak otrok se lahko načaka in nato pomisli, da ga drugi ne odobravajo in tako postane še bolj osamljen.

Otroci, ki imajo o sebi dobro mnenje, so bolj odprti v socialnih situacijah, so bolj priljubljeni, ker si znajo pridobiti prijatelje. Zaradi uspešnih interakcij z drugimi čutijo, da so zaţeljeni in sprejeti (Youngs, 2000).

KOMPETENTNOST

Kompetenten otrok se počuti sposobnega in to vpliva na njegovo učinkovitost. Otrokovo prepričanje v svojo sposobnost vpliva na njegovo učno pripravljenost in motivacijo. Učenci,

___________________________________________________________________________

ki gredo skozi šolanje z mislijo, da lahko uspejo, so pripravljeni prehoditi še dodatno pot.

Zaradi svojega prepričanja in samozaupanja pridejo do začrtanih ciljev. Pozitivne izkušnje gradijo učenčevo podobo lastne kompetentnosti. Vsak uspeh je razlog še za večji trud.

Samozaupanje pripomore in pripravi učenca, da reagira skladno s svojimi pričakovanji.

Pomembna je tudi povratna informacija učiteljev; če je ta konstruktivna spodbuda, učenec ve, kaj se od njega pričakuje in tako ţeli izboljšati svoj uspeh (Youngs, 2000).

POSLANSTVO

Občutek smiselnosti omogoči notranje zavedanje, da ima naše ţivljenje nek smisel in pomen ter da se je vredno potruditi. Otroci, ki se dobro počutijo, imajo v mislih specifične cilje in namere, ki jih ţelijo uresničiti. Ti otroci imajo dober občutek poslanstva in tisti, ki imajo vizijo, imajo tudi smer. Ko se otrok zave, kaj daje smisel njegovemu ţivljenju, se napolni z energijo. Takrat občuti notranji mir, pozitivno vrednoti sebe in druge ter se spoznava. Otroci, ki so odkrili področja, ki jih veselijo, so proţnejši in bolj optimistični, njihovo ţivljenje ima svoj čar in potrudili se bodo, da uresničijo svoje cilje (Youngs, 2000).

___________________________________________________________________________

3 MATERIAL IN METODE 3.1 VZOREC

V raziskavo smo vključili tri kamniške osnovne šole, in sicer Osnovno šolo Frana Albrehta, Osnovno šolo Marije Vere in Osnovno šolo Toma Brejca. Celoten vzorec je zajel 286 učencev (graf 1). Na OŠ Marije Vere prevladuje bolj mestni način ţivljenja, saj ţivijo v stanovanjih v blokih. Na OŠ Toma Brejca so prav tako mestni otroci, vendar prihajajo iz druţin, ki imajo tudi svoj vrt. Na OŠ Frana Albrehta pa je veliko otrok s podeţelja in s kmetij. Na osnovni šoli Frana Albrehta je anketo izpolnilo 89 učencev (31,1 % vseh udeleţencev), na osnovni šoli Marije Vere je anketo izpolnilo 124 učencev (43,4 %), na osnovni šoli Toma Brejca pa 73 učencev (25,5 %). Vprašalnike so izpolnjevali pri rednem pouku v šoli. Večina udeleţencev je izpolnilo anketni vprašalnik v celoti, nekateri pa pomanjkljivo.

Porazdelitev anketiranih učencev glede na starost prikazuje graf 2. Največ udeleţencev je bilo iz 9. razreda (38,1 %), sledili so udeleţenci iz 8. razreda (36 %), najmanj pa je bilo udeleţencev iz 7. razreda (25,9 %). Med anketiranimi učenci je bilo več deklet (50,3 %) kot fantov (48,3 %), nekaj pa jih ni zabeleţilo spola (1,4 %) (graf 3).

Graf 1: Razporeditev anketiranih učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo.

OŠ3 25,5 %

OŠ1 31,1 %

OŠ2 43,4 %

___________________________________________________________________________

Graf 2: Razporeditev anketiranih učencev glede na razred, ki ga obiskujejo.

Graf 3: Razporeditev anketiranih učencev glede na spol

3.2 PRIPOMOČKI

Podatke smo zbirali z metodo anketiranja z anonimnim vprašalnikom. Ta je sestavljen iz začetnih demografskih vprašanj (spol, starost, šola) in treh vsebinskih sklopov. Prvi sklop, ki smo ga uporabili ţe v diplomski nalogi (Pančur, 2016), je s 15 trditvami preverjal zanimanje učenca za pet skupin uporabnih rastlin. V drugem sklopu je 10 trditev, s katerimi smo preverjali samopodobo učenca. Ta vprašalnik so uporabili v irski raziskavi o kajenju, alkoholu in drogah med mladimi (Flanagan in sod., 2003). V prvem in drugem sklopu so učenci odgovarjali tako, da so stopnjo strinjanja s posamezno trditvijo ocenjevali s petstopenjsko Likertovo lestvico, kjer je ocena 1 pomenila, da se s trditvijo nikakor ne strinjajo, ocena 5 pa, da se s trditvijo popolnoma strinjajo. V tretjem sklopu je 9 vprašanj, ki so preverjala stališča učenca do kajenja, uţivanja alkohola in drog. Učenci so odgovarjali tako, da so izbrali en odgovor med dvema ali več mogočimi. Ta sklop vprašanj smo priredili po irski raziskavi o kajenju, alkoholu in drogah med mladimi (Flanagan in sod., 2003).

7. 25,9

36 % 9.

38,1 %

Moški 48,3 % Ženske

50,3 %

___________________________________________________________________________

3.3 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV

Zbrane podatke smo prepisali v vnaprej pripravljeno preglednico v programu Excel, nato pa jih prenesli v statistični program SPSS (verzija 21.0) in jih statistično obdelali z osnovno opisno statistiko (frekvenca, povprečje, standardni odklon). Naredili smo tudi faktorsko analizo, s katero smo zmanjšali število postavk v vprašalniku na nekaj faktorjev, ki jih je bilo nato mogoče smiselno obdelovati naprej. S temi podatki smo naredili inferenčno statistiko.

Ker podatki niso bili normalno porazdeljeni, smo za ugotavljanje statistično pomembnih razlik med odgovori učencev različnega spola, starosti in šole uporabili testa Mann-Whitney in Kruskal-Wallis. Izračunali smo tudi, ali obstaja povezava med zanimanjem za uporabne rastline ter učenčevo samopodobo in njegovimi stališči do kajenja, uţivanja alkohola in drog.

Ker podatki niso bili normalno porazdeljeni, smo za to uporabili Spearmanov koeficient korelacije.

3.3.1 Faktorska analiza

3.3.1.1 Vprašalnik o zanimanju za učenje izbranih rastlinskih tem

Trditve iz vprašalnika o zanimanju za učenje izbranih rastlinskih tem smo analizirali z metodo vodilnih komponent (PCA) z ortogonalno rotacijo (varimax), da bi ugotovili, koliko komponent vsebuje. Pred tem smo ugotovili, da je bila vrednost Kaiser-Meyer-Olkin dobra (0,9), kar pomeni, da je bil naš vzorec dovolj velik za PCA. Bartlettov preizkus sferičnosti je bil visoko signifikanten (p < 0,001), kar kaţe, da so bile korelacije med trditvami dovolj velike za izvedbo PCA.

Rezultat faktorske analize so bile tri komponente. Lastna vrednost (eigenvalue) vsake od njih je bila več kot 1 (pregl. 1). Te tri komponente so razloţile 59,35 % variance. Cronbachova α za vseh 15 trditev je 0,80.

___________________________________________________________________________

Preglednica 1: Povzetek rezultatov faktorske analize za vprašalnik o zanimanju za učenje izbranih rastlinskih tem (N = 286).

Deli rastlin za začimbe (npr. za origano, čili, kumino). 0,772

Rastline, ki pomagajo pri celjenju ran. 0,718

Rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje (npr. proti kašlju). 0,695

Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. 0,678

Rastline, ki pomagajo proti vnetjem (npr. vnetju grla). 0,609

Rastline na okenskih policah. 0,732

Nega sobnih rastlin. 0,732

Rastline za okrasitev tvoje sobe. 0,707

Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. 0,688

Ekološko pridelovanje hrane. 0,626

V katerih deţelah raste zelenjava (npr. paradiţnik) prosto v naravi.

0,582

Rastline, iz katerih pridobivamo mamila. 0,848

Pridobivanje opija in heroina iz maka. 0,841

Rastline, ki lahko izzovejo halucinacije (privide). 0,823

Lastna vrednost 5,16 2,37 1,37

% variance 34,42 15,79 9,14

α 0,84 0,82 0,79

Število trditev 6 6 3

3.3.1.2 Vprašalnik o samopodobi učenca

Trditve iz vprašalnika o samopodobi učenca smo analizirali z metodo vodilnih komponent (PCA) z ortogonalno rotacijo (varimax), da bi ugotovili, koliko komponent vsebuje. Pred tem smo ugotovili, da je bila vrednost Kaiser-Meyer-Olkin dobra (0,9), kar pomeni, da je bil naš vzorec dovolj velik za PCA. Bartlettov preizkus sferičnosti je bil visoko signifikanten (p <

0,001), kar kaţe, da so bile korelacije med trditvami dovolj velike za izvedbo PCA.

Rezultat faktorske analize sta bili dve komponenti. Lastna vrednost (eigenvalue) vsake od njih je bila več kot 1 (preglednica 2). Ti dve komponenti sta razloţili 64,10 % variance.

Cronbachova α za vseh 10 trditev je 0,55.

___________________________________________________________________________

Preglednica 2: Povzetek rezultatov faktorske analize za vprašalnik o oceni samopodobe učenca (N = 286).

Vrednost rotiranega faktorja (Rotated Factor Loading)

Trditev

Faktor Pozitivna

samopodoba

Negativna samopodoba Zdi se mi, da sem lahko ponosen na veliko stvari. 0,836

Zdi se mi, da sem kot človek vsaj tako dober kot drugi. 0,830 Zdi se mi, da imam veliko dobrih lastnosti. 0,815

Na splošno sem zadovoljen s seboj. 0,776

Stvari lahko naredim prav tako dobro kot večina ljudi. 0,761

Do sebe imam pozitiven odnos. 0,734

Včasih se mi zdi, da mi gre res vse narobe. 0,789

Včasih se mi zdi, da sploh nisem dober. 0,767

Ţelim si, da bi se bolj cenil. 0,765

Večinoma se sam sebi zdim zguba. 0,701

Lastna vrednost 4,58 1,83

% variance 45,84 18,26

α 0,89 0,77

Število trditev 6 4

___________________________________________________________________________

4 REZULTATI

4.1 VPRAŠALNIK O ZANIMANJU ZA UČENJE IZBRANIH RASTLINSKIH TEM

4.1.1 SPLOŠNA ANALIZA VPRAŠALNIKA O ZANIMANJU ZA UČENJE IZBRANIH RASTLINSKIH TEM

Nadpovprečno zanimanje (M > 3) so udeleţenci pokazali za 14 tem. Najbolj jih zanimajo rastline, ki pomagajo pri celjenju ran, rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje, in rastline, ki pomagajo proti vnetjem. Nega sobnih rastlin in rastline na okenskih policah pa učence povprečno zanimajo (M = 3,05). Najmanj zanimanja je za rastline, iz katerih pridobivamo opij in heroin iz maka (M = 2,84). M je povprečna vrednost.

Preglednica 3: Povprečna ocena (M) in standardna deviacija (SD) ocene zanimanja vseh učencev (N = 286) za učenje izbranih rastlinskih tem na petstopenjski Likertovi lestvici (5 = zelo me zanima, 1 = sploh me ne zanima).

Trditev M SD

Rastline, ki pomagajo pri celjenju ran. 4,20 0,998

Rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje (npr. proti kašlju). 3,87 1,166 Rastline, ki pomagajo proti vnetjem (npr. vnetju grla). 3,73 1,228 Deli rastlin za začimbe (npr. za origano, čili kumino). 3,55 1,188

Začimbne rastline. 3,52 1,195

Ekološko pridelovanje hrane. 3,39 1,288

Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. 3,35 1,167

Rastline, ki lahko izzovejo halucinacije (privide). 3,33 1,335

Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. 3,19 1,298

Rastline, iz katerih pridobivamo mamila. 3,11 1,405

Rastline za okrasitev tvoje sobe. 3,11 1,322

V katerih deţelah raste zelenjava (npr. paradiţnik) prosto v naravi. 3,05 1,123

Nega sobnih rastlin. 3,02 1,260

Rastline na okenskih policah. 3,02 1,309

Pridobivanje opija in heroina iz maka. 2,84 1,394

___________________________________________________________________________

4.1.2 RAZLIKE MED SPOLOMA, RAZREDI IN ŠOLAMI V ZANIMANJU ZA UČENJE IZBRANIH RASTLINSKIH TEM

S faktorsko analizo smo dobili tri faktorje, povezane z zanimanjem za učenje o izbranih rastlinskih temah. Faktorje smo poimenovali:

začimbne in zdravilne rastline,

okrasne rastline in ekološka pridelava hrane, rastline za droge.

V nadaljevanju je analiza vprašalnika glede na te faktorje.

Učenci različnih šol so pokazali podobno zanimanje za vsako od treh rastlinskih tem, saj pri nobeni nismo našli statistično pomembnih razlik med odgovori (preglednica 4). Sicer pa je bila povprečna ocena zanimanja najvišja za začimbne in zdravilne rastline (M = 3,72–3,80), nekoliko niţja za okrasne rastline in ekološko pridelavo hrane (M = 3,17–3,20) in najniţja za rastline za droge (M = 2,94–3,18).

Učencem različnih razredov se zdijo te tri rastlinske teme različno zanimive, saj smo pri vseh treh našli statistično pomembne razlike med odgovori (preglednica 5). Začimbne in zdravilne rastline so najbolj zanimale sedmošolce (M = 3,99), manj osmošolce (M = 3,69) in najmanj devetošolce (M = 3,51). Okrasne rastline in ekološka pridelava hrane so prav tako najbolj zanimali sedmošolce (M = 3,51), manj osmošolce (M = 3,10) in najmanj devetošolce (M = 2,91). Rastline za droge pa so sedmošolce zanimale bistveno manj (M = 2,62) kot osmošolce in devetošolce (M = 3,22 in 3,26).

Dekleta in fantje so oboji pokazali podobno zanimanje za začimbne in zdravilne rastline (M = 3,72 in 3,67) ter za rastline za droge (M = 3,14 in 3,04), saj med njihovimi odgovori nismo našli statistično pomembnih razlik (preglednica 6). Statistično pomembna razlika je bila pri zanimanju za okrasne rastline in ekološko pridelavo hrane. Tu so dekleta pokazala manjše zanimanje (M = 2,93) od fantov (M = 3,33).

___________________________________________________________________________

Preglednica 4: Povprečna vrednost zanimanja učencev za učenje izbranih rastlinskih tem glede na šolo, ki jo obiskujejo, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med učenci treh šol.

Šola 1 Šola 2 Šola 3 Preizkus Kruskal obiskujejo, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med učenci treh razredov (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom).

7. razred 8. razred 9. razred Preizkus Kruskal Wallis

Preglednica 6: Povprečna vrednost zanimanja učencev za učenje izbranih rastlinskih tem glede na spol, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med dekleti in fanti (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom).

Dekleta Fantje Preizkus Mann-Whitney

Faktor M SD M SD U Z p

___________________________________________________________________________

4.2 VPRAŠALNIK O SAMOPODOBI UČENCA

4.2.1 SPLOŠNA ANALIZA VPRAŠALNIKA O SAMOPODOBI UČENCA

Preglednica 7 prikazuje povprečne ocene strinjanja učencev s trditvami o samopodobi. Učenci so nadpovprečno ocenili devet od desetih trditev. Najvišjo oceno je dobila trditev »Zdi se mi, da sem kot človek vsaj tako dober kot drugi.« (M = 3,87). Zelo visoko ocenjene so tudi trditve

»Zdi se mi, da sem lahko ponosen na veliko stvari.« (M = 3,83), »Na splošno sem zadovoljen s seboj.« (M = 3,82) in »Stvari lahko naredim prav tako dobro kot večina ljudi.« (M = 3,80).

Najniţjo oceno (M = 2,36) je dobila trditev »Večinoma se sam sebi zdim zguba.«.

Preglednica 7: Povprečna ocena (M) in standardna deviacija (SD) samoocene samopodobe vseh učencev (N = 286) na petstopenjski Likertovi lestvici (5 = zelo se strinjam, 1 = zelo se ne strinjam).

Trditev M SD

Zdi se mi, da sem kot človek vsaj tako dober kot drugi. 3,87 0,957

Zdi se mi, da sem lahko ponosen na veliko stvari. 3,83 1,024

Na splošno sem zadovoljen s seboj. 3,82 1,102

Stvari lahko naredim prav tako dobro kot večina ljudi. 3,80 1,000

Do sebe imam pozitiven odnos. 3,76 1,104

Včasih se mi zdi, da mi gre res vse narobe. 3,66 1,221

Zdi se mi, da imam veliko dobrih lastnosti. 3,56 0,982

Ţelim si, da bi se bolj cenil. 3,29 1,303

Včasih se mi zdi, da sploh nisem dober. 3,18 1,273

Večinoma se sam sebi zdim zguba. 2,36 1,313

4.2.2 RAZLIKE MED SPOLOMA, RAZREDI IN ŠOLAMI V SAMOPODOBI UČENCEV

S faktorsko analizo smo dobili dva faktorja, povezana s samopodobo učencev. Faktorja smo poimenovali:

• pozitivna samopodoba,

• negativna samopodoba.

V nadaljevanju je analiza vprašalnika glede na ta faktorja.

Učenci vseh treh šol imajo med seboj podobno negativno samopodobo, saj med njihovimi odgovori nismo našli statistično pomembnih razlik (preglednica 8). Sicer pa je njihova negativna samopodoba pribliţno povprečna (M = 3,03–3,24). Pri pozitivni samopodobi smo

___________________________________________________________________________

našli statistično pomembne razlike med šolami, in sicer imajo učenci šol 1 in 2 višjo (M = 3,89 in 3,82) kot učenci šole 3 (M = 3,62).

Učenci vseh treh razredov imajo med seboj podobno negativno samopodobo, saj med njihovimi odgovori nismo našli statistično pomembnih razlik (preglednica 9). Sicer pa je njihova negativna samopodoba pribliţno povprečna (M = 3,07–3,19). Pri pozitivni samopodobi smo našli statistično pomembne razlike med razredi, in sicer imajo sedmošolci in osmošolci višjo (M= 3,99 in 3,85) kot devetošolci (M = 3,59).

Negativna samopodoba deklet (M = 2,88) je statistično pomembno niţja od negativne podobe fantov (M = 3,39). Pozitivna samopodoba deklet (M = 3,93) pa je statistično pomembno višja od pozitivne podobe fantov (M = 3,63) (preglednica 10).

Preglednica 8: Povprečna vrednost samoocene samopodobe učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med učenci treh šol (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom).

Šola 1 Šola 2 Šola 3 Preizkus Kruskal Wallis

Faktor M SD M SD M SD χ2 df p

F1 Pozitivna samopodoba 3,89 0,82 3,82 0,76 3,62 0,86 6,402 2 0,041 F2 Negativna samopodoba 3,10 0,99 3,03 0,94 3,24 1,00 2,230 2 0,328

Preglednica 9: Povprečna vrednost samoocene samopodobe učencev glede na razred, ki ga obiskujejo, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med učenci treh razredov (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom).

7. razred 8. razred 9. razred Preizkus Kruskal Wallis

Faktor M SD M SD M SD χ2 df p

F1 Pozitivna samopodoba 3,99 0,65 3,85 0,89 3,59 0,83 13,256 2 < 0,001 F2 Negativna samopodoba 3,19 0,96 3,13 0,98 3,07 1,00 ,466 2 0,792

___________________________________________________________________________

Preglednica 10: Povprečna vrednost samoocene samopodobe učencev glede na spol, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med dekleti in fanti (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom).

Dekleta Fantje Preizkus Mann-Whitney

Faktor M SD M SD U Z p

F1 Pozitivna samopodoba 3,93 0,83 3,63 0,80 7390,000 -3,729 < 0,001 F2 Negativna samopodoba 2,88 1,01 3,39 0,89 6932,000 -4,400 < 0,001

4.3 VPRAŠALNIK O KAJENJU, ALKOHOLU IN DROGAH

4.3.1 SPLOŠNA ANALIZA VPRAŠALNIKA O KAJENJU, ALKOHOLU IN DROGAH 1.vprašanje: Ali si ţe kdaj pokadil celo cigareto?

Na grafu 4 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na prvo vprašanje. 10,9 % udeleţencev je pritrdilo, da so ţe pokadili celo cigareto, 89,1 % udeleţencev pa ni še nikoli pokadilo cigarete.

Graf 4: Razporeditev odgovorov učencev na prvo vprašanje: Ali si ţe kdaj pokadil celo cigareto?

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

DA NE

Delež odgovorov (%)

Odgovori

___________________________________________________________________________

40 2. vprašanje: Ali tvoji starši vedo, da kadiš cigarete?

Na grafu 5 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 2. vprašanje. 94,7 % udeleţencev je označilo, da ne kadijo, 4,2 % udeleţencev pravi, da starši ne vedo, da kadijo, in 1,1 % udeleţencev pravi, da starši vedo, da kadijo.

Graf 5: Razporeditev odgovorov na drugo vprašanje: Ali tvoji starši vedo, da kadiš cigarete?

3. vprašanje: Ali kdo, ki ţivi pri vas doma, kadi cigarete?

Na grafu 6 je prikazana razporeditev odgovorov udeleţencev na 3. vprašanje. Kar 42 % učencev je odgovorilo, da nihče pri njih doma ne kadi cigaret. 31,1–33,6 % učencev je odgovorilo, da kadi eden od staršev. 3,8–5,6% učencev pravi, da kadi njihova sestra ali brat in 11,5 % udeleţencev je označilo, da kadijo njihovi stari starši. Pri 7,3 % učencih kadi nekdo drug pri njih doma.

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

DA NE NE KADIM

Delež odgovorov (%)

Odgovori

___________________________________________________________________________

Graf 6: Razporeditev pritrdilnih odgovorov na tretje vprašanje: Ali kdo, ki ţivi pri vas doma, kadi cigarete?

4. vprašanje: Ali si ţe kdaj popil celo alkoholno pijačo (npr. 0,5 litra piva, 2 decilitra vina)?

Na grafu 7 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 4. vprašanje. 68,8 % učencev je odgovorilo, da še nikoli niso popili cele alkoholne pijače, 31,4 % pa jih pravi, da so to ţe storili.

Graf 7: Razporeditev odgovorov na četrto vprašanje: Ali si ţe kdaj popil celo alkoholno pijačo?

Oče Mama Brat Sestra Stari staršiNekdo drug pri nas

___________________________________________________________________________

5. vprašanje: Kolikokrat si ţe spil toliko alkohola, da si občutil pijanost?

Na grafu 8 je prikazana razporeditev odgovorov na 5. vprašanje. 81 % učencev je odgovorilo, da še nikoli niso spili toliko alkohola, da bi občutili pijanost, 18 % učencev je 1–4 krat občutilo pijanost in preostali pa več kot 10 krat.

Graf 8: Razporeditev odgovorov na peto vprašanje: Kolikokrat si ţe spil toliko alkohola, da si občutil pijanost?

In document ZANIMANJE UČENCEV KAMNIKA ZA UPORABNE RASTLINE, NJIHOVA SAMOPODOBA IN STALIŠČA DO (Strani 27-0)