RAZLIKE MED SPOLOMA, RAZREDI IN ŠOLAMI GLEDE STALIŠČA DO

4.3.2.1 PORAZDELITEV ODGOVOROV UDELEŢENCEV GLEDE NA SPOL

Ugotavljali smo tudi statistično pomembnost razlik med odgovori udeleţencev glede na spol, za kar smo uporabili preizkusa χ2 (vprašanja 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 8) in Mann–Whitney U (vprašanji 7 in 9), (preglednica 11). Dekleta in fantje imajo za kar 18 vprašanj podobna stališča do kajenja, alkohola in drog, saj med njihovimi odgovori nismo našli statistično pomembnih razlik (p > 0,05). Statistično pomembne razlike med spoloma so se pojavile pri 8 vprašanjih. Več deklet kot fantov je ţe kdaj popilo celo alkoholno pijačo in več fantov kot deklet meni, da mladi uţivajo droge, ker to delajo ljudje, s katerimi se druţijo, in ker je vznemirljivo tvegati. Statistične razlike so se pojavile tudi pri naslednjih vprašanjih: »Koliko se strinjaš z naslednjo trditvijo: »Kajenje konoplje/marihuane bi moralo biti dovoljeno.«, »Kaj meniš o tem, da ljudje pokadijo 10 ali več cigaret dnevno?«, »Kaj meniš o tem, da ljudje popijejo eno ali dve alkoholni pijači večkrat na teden?« in »Kaj meniš o tem, da ljudje občasno kadijo konopljo/marihuano?«, pri vseh teh vprašanjih so fantje bolj proti kot dekleta.

Preglednica 11: Statistična pomembnost razlik med odgovori udeleţencev fantov in deklet glede stališča do kajenja, alkohola in drog (razlike so označene s krepkim tiskom).

Preizkus χ2 ali Mann-Whitney U

4. Ali si ţe kdaj popil celo alkoholno pijačo (npr. 0,5 litra piva, 2 decilitra vina)?

23,092 1 0,000

5. Kolikokrat si ţe spil toliko alkohola, da si občutil pijanost? 8,628 3 0,035 6. Ali se ti zdijo ljudje, ki so zasvojeni z drogami, bolj

___________________________________________________________________________

49

8.h Drug razlog:_______________(Prosim, zapiši ga). 2,040 1 0,153 9.a Kaj meniš o tem, da ljudje enkrat ali dvakrat poskusijo 9.c Kaj meniš o tem, da ljudje popijejo eno ali dve alkoholni

pijači večkrat na teden?

4.3.2.2 PORAZDELITEV ODGOVOROV UDELEŢENCEV GLEDE NA ŠOLO, KI JO OBISKUJEJO

Anketo smo izvedli v treh kamniških osnovnih šolah, in sicer v osnovni šoli Frana Albrehta, v osnovni šoli Toma Brejca in v osnovni šoli Marije Vere. Statistično pomembnost razlik med odgovori udeleţencev glede na kraj šolanja smo ugotavljali s preizkusoma χ2 (vprašanja 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 8) in Kruskal–Wallis (vprašanji 7 in 9) (preglednica 12). Skoraj vsi odgovori na vprašanja glede stališč do kajenja, alkohola in drog so na vseh šolah podobni, razen dveh vprašanj, in sicer »Kaj meniš o tem, da ljudje enkrat ali dvakrat poskusijo ekstazi?« in »Kaj meniš o tem, da ljudje pokadijo 10 ali več cigaret dnevno?«. Učenci OŠ Frana Albrehta so najmanj proti, učenci OŠ Marije Vere pa najbolj proti, če ljudje enkrat ali dvakrat poskusijo ekstazi. Prav tako so učenci OŠ Frana Albrehta manj proti, kot učenci ostalih dveh šol, če ljudje pokadijo deset ali več cigaret dnevno.

Preglednica 12: Statistična pomembnost razlik med odgovori udeleţencev različnih šol, glede stališča do kajenja, alkohola in drog (razlike so označene s krepkim tiskom).

Preizkus χ ² ali Kruskal–Wallis

Vprašanje χ ² df p

4. Ali si ţe kdaj popil celo alkoholno pijačo (npr. 0,5 litra piva, 2 decilitra vina)?

2,372 2 0,306

5. Kolikokrat si ţe spil toliko alkohola, da si občutil pijanost? 1,154 6 0,905 6. Ali se ti zdijo ljudje, ki so zasvojeni z drogami, bolj

___________________________________________________________________________

8.h Drug razlog:_______________(Prosim, zapiši ga). 2,103 2 0,349 9.a Kaj meniš o tem, da ljudje enkrat ali dvakrat poskusijo

ekstazi?

4.3.2.3. PORAZDELITEV ODGOVOROV GLEDE NA RAZRED

Statistično pomembnost razlik med odgovori udeleţencev glede na starost smo ugotavljali s preizkusoma χ2 (vprašanja 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 8) in Kruskal–Wallis (vprašanji 7 in 9). Glede stališč učencev različnih razredov do kajenja, alkohola in drog smo našli 9 statistično pomembnih razlik (preglednica 13). Razlike so se pojavile pri odgovorih na vprašanje »Ali kdo pri vas doma kadi cigarete?«, in sicer odgovora »Mama« in »Brat«, katera prevladujeta v osmih razredih. Prav tako so se razlike pojavile pri vprašanjih »Ali si ţe kdaj popil celo alkoholno pijačo (npr. 0,5 litra piva, 2 decilitra vina)?« in »Kolikokrat si ţe spil toliko alkohola, da si občutil pijanost?«. Celo alkoholno pijačo je spilo največ devetošolcev, sledijo osmošolci, na zadnjem mestu so sedmošolci. 81 % učencev še ni občutilo pijanosti, največ devetošolcev je pijanost občutilo 1-2 krat in največ osmošolcev 3-4 krat in več kot 10 krat.

Razlike so se pojavile tudi pri vprašanju »Koliko se strinjaš z naslednjo trditvijo: »Kajenje konoplje/marihuane bi moralo biti dovoljeno.«?«, kjer se učenci 7. razreda (M = 2,07) najmanj strinjajo s trditvijo, da bi kajenje marihuane moralo biti dovoljeno, kot učenci 8. (M = 2,65) in 9. razreda (M = 2,91), kateri se s trditvijo strinjajo bolj. Statistično pomembne razlike so se pojavile tudi pri vprašanju »Zakaj meniš, da mladi uţivajo droge?«, tu so se razlike pojavile pri odgovoru »Drug razlog, prosim zapiši ga«. Drug razlog so zapisovali predvsem v devetih razredih, sledili so osmi, zadnji so sedmi razredi. Pri vprašanjih »Kaj meniš o tem, da ljudje popijejo eno ali dve alkoholni pijači večkrat na teden?« in »Kaj meniš o tem, da ljudje občasno kadijo marihuano?« so bili devetošolci manj proti kot ostala dva razreda.

___________________________________________________________________________

51

Preglednica 13: Statistična pomembnost razlik med odgovori udeleţencev različne starosti glede stališča do kajenja, alkohola in drog (razlike so označene s krepkim tiskom).

Preizkus χ ² ali Kruskal–Wallis

Vprašanje χ ² df p

8.h Drug razlog:_______________(Prosim, zapiši ga). 18,552 1 0,000 9.a Kaj meniš o tem, da ljudje enkrat ali dvakrat poskusijo

4.4.1 KORELACIJA MED ZANIMANJEM UČENCEV ZA IZBRANE RASTLINSKE TEME IN NJIHOVO SAMOPODOBO

S faktorsko analizo smo dobili pet faktorjev, in sicer tri, povezane z zanimanjem za učenje o izbranih rastlinskih temah, in dva, povezana s samopodobo učencev. S Spearmanovim korelacijskim koeficientom smo nato ugotovili, ali je zanimanje učencev za posamezne rastlinske teme in povezano z njihovo samopodobo. Našli smo tri statistično pomembne pozitivne korelacije (preglednica 14), ki pa so bile vse nizke (r < 0,3). Učenci, ki se zanimajo