Naša raziskava je lahko v pomoč učiteljem in vsem strokovnim delavcem v šolstvu pri oblikovanju učnega procesa. V učni proces moramo v okviru učnega načrta vključiti učne vsebine, ki učence zanimajo in se poleg tega še ozirati na problematiko današnje mladine.
Glede na rezultate raziskave naj bi veliko osnovnošolcev ţe imelo stik s cigaretami, alkoholom in drogami, zato bi bilo smiselno organizirati naravoslovni dan na to temo. Na njem bi učence ozaveščali o problematiki drog med mladimi in o posledicah drog njihove uporabe.
Ugotovili smo, da negativna samopodoba korelira z zanimanjem za rastline za droge, zato bi bilo zaţeleno izvesti tudi delavnice o samopodobi mladih, ki bi jih vodili strokovnjaki s tega področja.
Pri praktični izvedbi pouka, delu na terenu in na sploh pri pouku je pomembno, da učitelj sam pokaţe veliko zanimanja za obravnavano temo, je pozitivno naravnan, strpen in zaupa v sposobnosti učencev ter jih spodbuja.
Z raziskavo ţelimo tudi doprinesti k temu, da bi učitelji pri pouku čim več uporabljali praktično delo, se učili na ţivljenjskih primerih, bili pozitivno in sočutno naravnani. Ţelimo, da bi čim več učiteljev prepoznalo stisko med učenci, ki jih poučujejo, in jim prisluhnili ter pomagali, saj je učitelj lahko oseba, kateri mladi zaupajo.
___________________________________________________________________________
64
8 LITERATURA
1. Ballantyne, R., Packer, J. (2002). Nature-based Excursions: School Students' Perceptions of Learning in Natural Environments. International Research in Geographical and Environmental Education, 11(3), 218-236.
2. Chassin, L., Presson, C. C., Rose, J. S., Sherman, S. J. (1996). The natural history of cigarette smoking from adolescence to adulthood: demographic predictors of continuity and change. Health Psychology, 15(6), 478-484.
3. Conrad, K., Flay, B. R., Hill, D. (1992). Why children start smoking: predictors of onset.
British Journal of Addiction, 87(12), 1711-1724.
4. Cutter-Mackenzie, A. (2009). Multicultural School Gardens: Creating Engaging Garden Spaces in learning about Language, Culture, and Environment. Canadian Journal of Environmental Education, 14, 122-135.
5. ESPAD REPORT. (2015). Results from the European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs. Pridobljeno s : http://www.espad.org/report/home (18. 7. 2017).
6. Fenwick, E., Smith, A. (1997). Adolescenca: Priročnik preţivetja za starše in mladostnike.
Ljubljana: Zaloţba Kres.
7. Flanagan, E. (2003). Smoking, alcohol and drug use among young people. North Eastern Health Board.
8. Hawkins, J. D., Catalano, R. F., Miller, J. Y. (1992) Risk and protective factors for alcohol and other drug problems in adolescence and early adulthood: Implications for substance abuse prevention. Psychological Bulletin, 112, 64-105.
9. Hershey, D. R. (1992). Making plant biology curricula relevant. BioScience, 42(3), 188-191.
10. Hershey, D. R. (1996). A Historical Perpective on Problems in Botany Teaching. The American Biology Teacher, 62, 82-83.
11. Hoekstra, B. (2000). Plant Blindness-The Ultimate Challenge to Botanists. The American Biology Teacher, 62, 82-83.
12. Hoese, W. J, Nowicki, S. (2001). Using “The Organism” as a Conceptual Focus in an Introductory Biology Course. The American Biology Teacher, 63, 176-182.
13. Horvat, L., Mahajna, L. (1987). Razvojna psihologija. Ljubljana: DZS.
14. Kastelic, A., Mikulan, M. (2004). Mladostnik in droga. Ljubljana: Prohealt.
15. Kinchin, I. M. (1999). Investigating secondary-school girls‟ preferences for animals or plants: a simple “head-to-head” comparison using two unfamiliar organisms. Journal of Biological Education, 33, 95-99.
16. Kobal Grum, D. (2003). Bivanja samopodobe. Ljubljana: i2.
17. Koprivnikar, H. (2009). Preprečevanje začetka kajenja in zmanjševanje njegovega obsega med mladimi. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
18. Lavtiţar, T. (2014). Zanimanje osnovnošolcev Gorenjske za uporabne rastline. Dipl. delo.
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
19. Lindemann-Matthies, P. (2005). „Loveable‟ mammals and „lifeless‟ plants: how children's interest in common local organisms can be enhanced through observation of natureInternational Jurnal of Science Education, 27(6), 655-677.
20. Lindemann-Matthies, P. (2006). Investigating Nature on the Way to School: Responses to an educational programme by teachers and their pupils. International Jurnal of Science Education, 28(5), 895-918.
21. Myers, O. E., Saunders, C. D., Garrett, E. (2003). What Do Children Think Animals Need? Aesthetic and Psycho-social Conceptions. Environmental Education Research, 9, 305-325
___________________________________________________________________________
65
22. Pančur, U. (2016). Zanimanje osnovnošolcev Kamnika za uporabne rastline. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška Fakulteta.
23. Youngs, B. B. (2000). Šest temeljnih prvin samopodobe. Ljubljana: Educy.
24. Ratcliffe M. M., Merrigan A. M., Rogers B. L., Goldberg J. P. (2011). The Effects of School Garden Experiences on Middle School-Aged Students‟ Knowledge, Attitudes, and Behaviors Associated With Vegetable Consumption. Health Promotion Practice, 12, 36-43.
25. Strgar, J. (2007). Increasing the interest of students in plants. Journal of Biological Education, 42(1), 19-23.
26. Subramaniam, A. (2002). Garden-Based Learning in Basic Education: A Historical Review. (Monograph Summer 2002). Davis, California: University of California, Center for Youth Development.
27. Šulak, T. (2016). Zanimanje ljubljanskih osnovnošolcev za uporabne rastline. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Pedagoška Fakulteta.
28. Tomori, M. (1996). Varovalni dejavniki v adolescenci, ki zmanjšajo odvisnost od alkohola. V: Čebašek Travnik, Z., Radanovič, M. 1. Slovenska konferenca o medicini odvisnosti. Ljubljana: Republiški strokovni kolegij za psihiatrijo.
29. Tunnicliffe, S. D., Reiss, Michael. J. (2000). Building a model of the environment: how do children see plants? Journal of Biological Education, 34, 172-177.
30. Vrhunc, B. (2015). Interes osnovnošolcev na območju Škofje Loke za uporabne rastline.
Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
31. Wandersee, J. H. (1986). Plant or animals – Which do Junior High school students prefer to study? Journal of research in Science Teaching, 23(5), 415-426
32. Wandersee, J. H., Schussler, E. E. (1999). Preventing Plant Blindness. The American Biology Teacher, 61, 82-86.
33. Wandersee, J. H., Schussler, E. E. (2001). Toward a Theory of Plant Blindness. Plant Science Bulletin, 47, 2-9.
34. Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). (2003). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/41062.
___________________________________________________________________________
1. V katerih deţelah raste zelenjava (npr.
paradiţnik) prosto v naravi.
5. Rastline za okrasitev tvoje sobe.
6. Ekološko pridelovanje hrane.
7. Rastline, ki lahko izzovejo halucinacije (privide).
8. Rastline, ki pomagajo pri celjenju ran.
9. Začimbne rastline.
10. Nega sobnih rastlin.
11. Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev.
12. Pridobivanje opija in heroina iz maka.
13. Rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje (npr. proti kašlju).
14. Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče.
15. Rastline na okenskih policah.
___________________________________________________________________________
67
Vprašalnik o tebi
Natančno preberi vsako vrstico in nato s križcem označi, koliko se strinjaš z vsako trditvijo.
Obkroži samo en odgovor.
Zelo se strinjam.
Se strinjam.
Delno se strinjam.
Se ne strinjam.
Zelo se ne strinjam.
1. Na splošno sem zadovoljen s seboj.
2. Včasih se mi zdi, da sploh nisem dober.
3. Zdi se mi, da imam veliko dobrih lastnosti.
4. Stvari lahko naredim prav tako dobro kot večina ljudi.
5. Zdi se mi, da sem lahko ponosen na veliko stvari.
6. Včasih se mi zdi, da mi gre res vse narobe.
7. Zdi se mi, da sem kot človek vsaj tako dober kot drugi.
8. Ţelim si, da bi se bolj cenil.
9. Večinoma se sam sebi zdim zguba.
10. Do sebe imam pozitiven odnos.
___________________________________________________________________________
68
Vprašalnik o kajenju, alkoholu in drogah
Obkroži odgovor, s katerim se strinjaš.
1. Ali si že kdaj pokadil celo cigareto? Da Ne
2. Ali tvoji starši vedo, da kadiš cigarete? Da Ne Ne kadim.
3. Ali kdo, ki živi pri vas doma, kadi cigarete? (Obkrožiš lahko več odgovorov.) a) Nihče pri nas doma ne kadi cigaret.
b) Oče.
c) Mama.
d) Brat.
e) Sestra.
f) Stari starši.
g) Nekdo drug pri nas doma.
4. Ali si že kdaj popil celo alkoholno pijačo (npr. 0,5 litra piva, 2 decilitra vina)?
Da Ne
5. Kolikokrat si že spil toliko alkohola, da si občutil pijanost?
a) Nikoli.
b) 1-2 krat.
c) 3-4 krat.
d) 5-10 krat.
e) Več kot 10 krat.
6. Ali se ti zdijo ljudje, ki so zasvojeni z drogami, bolj kriminalci ali bolj bolniki?
a) Bolj kriminalci.
b) Bolj bolniki.
c) Niti kriminalci niti bolniki.
d) Zdijo se mi oboje – kriminalci in bolniki.
e) Ne vem, ne morem se odločiti.
___________________________________________________________________________
69
7. Koliko se strinjaš z naslednjo trditvijo: »Kajenje konoplje/marihuane bi moralo biti dovoljeno«?
a) Zelo se strinjam.
b) Se strinjam.
c) Ne morem se odločiti.
d) Se ne strinjam.
e) Zelo se ne strinjam.
8. Zakaj meniš, da mladi uživajo droge? (Obkrožiš lahko več odgovorov.) a) Ker je to treba narediti.
b) Ker se zaradi droge zelo dobro počutijo.
c) Ker to delajo ljudje, s katerimi se družijo.
d) Da poskusijo, kako je to.
e) Da lažje živijo.
f) Ker se starši s tem ne strinjajo.
g) Ker je vznemirljivo tvegati.
h) Drug razlog: ________________________________________(Prosim, zapiši ga.)
9. Kaj meniš o tem, da ljudje delajo nekaj od naslednjega?
Nisem proti. Sem proti. Sem zelo proti.
Ne vem.
a) Enkrat ali dvakrat poskusijo ekstazi.
b) Pokadijo 10 ali več cigaret dnevno.
c) Popijejo eno ali dve alkoholni pijači večkrat na teden.
d) Občasno kadijo konopljo/marihuano.
Hvala za sodelovanje!