2.3 KOMPETENCE
2.3.6 Kompetence na področju varstva narave
Trombulak in sodelavci (2004) poudarjajo šest ključnih sklopov znanj in kompetenc, ki so pomembna in temeljna za področje varstva narave, in sicer:
1. razumevanje temeljnih bioloških procesov na genetski, vrstni in ekosistemski ravni,
2. usposobljenost izvajanja matematičnih analiz, interpretacij ter predstavitev kompleksnih kvantitativnih metod raziskovalnega dela,
3. poznavanje fizikalnih in kemičnih procesov, ki vplivajo na temeljne biološke procese in oblikujejo abiotske dejavnike okolja,
4. uporaba tehnologij in ukrepov varovanja in ohranjanja narave,
5. poznavanje socialnih, političnih in kulturnih vidikov varstva narave v družbi ter 6. razumevanje pristopov in praks upravljanja z ekološko pomembnimi območji, ki
povečujejo biodiverziteto na vseh ravneh njenega obstoja.
Za razumevanje temeljnih principov varstva narave so ključne naslednje tematske vsebine:
1. cilji varstva narave oziroma varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti,
2. pomen biološke raznovrstnosti, celovitost (prepletenost) in stabilnost ekoloških sistemov,
3. razumevanje temeljnih konceptov biološke raznovrstnosti ter celovitosti in stabilnosti ekoloških sistemov,
4. grožnje in dejavniki ogrožanja biotske raznovrstnosti,
5. varstvo in obnova biotske raznovrstnosti (Trombulak in sod., 2004).
Eno izmed ključnih poslanstev naravovarstvenikov je med drugim tudi ozaveščanje javnosti in predstavljanje znanstvenih dognanj, dela stroke. Naloga naravovarstvenikov je tako na eni strani razumevanje načinov in ukrepov ohranjanja in varovanja narave ter na drugi strani usposobljenost sporočanja o pomenu ohranjanja narave širši laični javnosti. S tem namenom morajo programi za usposabljanje na tem področju vključevati znanja in razvijati kompetence, kot so komunikacijske veščine, poznavanje socio-političnih procesov, etičnih in ekonomskih vidikov varovanja narave itd. K temu se pridružujejo še kompetence, ki jih Cannon in sod. (2005) izpostavljajo med ključne kompetence: pisno in ustno sporočanje oziroma komuniciranje, pripravljenost za prevzemanje odgovornosti in sposobnost dela v timu. Thomas (2007) je ugotovil, da v Avstraliji potencialni delodajalci cenijo kompetence, kot so: vodenje delovnih skupin in koordiniranje projektnih aktivnosti, sodelovanje v multidisciplinarnih timih ter sposobnost povezovanja z ljudmi (mreženje). V sledečih raziskavah Thomas in Nicita (2003) ugotavljata, da delodajalci prav tako pričakujejo znanja in veščine na področju poznavanja socialnih, političnih in etičnih vidikov ter upravljanja (menedžmenta). Giacomelli, Travisi and Nava's (2003) v svojih raziskavah ugotavljajo pomen kompetenc analitičnega in kritičnega mišljenja, finančnih analiz, sposobnosti reševanja problema, menedžmenta, komunikacije in timskega dela.
V preglednici 2 so na kratko izpostavljene generične in poklicno specifične kompetence s področja varstva narave in okolja, ki so predstavljene v posameznih tujih virih literature.
Sajovic A. Perspektiva poklicnega profila in poklicnih kompetenc naravovarstvenega tehnika.
Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2015
V slovenskem prostoru se je v splošnem konceptu pomena in razvijanja kompetenc razvil nabor ključnih kompetenc (Svetlik, 2006), med katerimi je prepoznati tudi kompetence, ki jih je nujno potrebno razvijati na področju varstva narave:
̵ socialne kompetence, v smislu sposobnosti vzpostavljanja dobrih odnosov z drugimi,
̵ sodelovanje oziroma delo v timih, skupnostih ipd.,
̵ pisno in ustno sporočanje,
̵ komuniciranje in informacijska pismenost,
̵ sposobnost divergentnega mišljenja, kritičnega presojanja, ustvarjanja in reševanja problemov;
̵ obvladovanje novih tehnologij, zlasti informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT);
̵ obvladovanje strategij samostojnega učenja in načrtovanja;
̵ podjetniška kompetentnost v smislu sposobnosti organiziranja, načrtovanja, vodenja, odločanja itd.
Pri tem pa je potrebno poudariti, da sledečih kompetenc ni mogoče uresničevati le pri nekem predmetu ali sklopu predmetov, ampak je potrebno le-te razvijati pri posamezniku v celotnem procesu poklicnega izobraževanja, profesionalnega razvoja in tudi vseživljenjskega učenja.
Preglednica 2: Pregled generičnih in poklicno specifičnih kompetenc, opredeljenih v posameznih tujih virih literature
Table 2: An overview of generic and occupationally specific competencies defined in individual foreign literature sources
Kompetenca Tuji viri literature
ustna in pisna komunikacija
komunikacija s »stokholderji«, deležniki
Cannon in sod., 1996; Kainer in sod., 2006; Brewer, 2006; Martinich, 2006; Perez, 2005; Jacobson in McDuff, 1998
javno nastopanje Cannon in sod., 1996; Perez, 2005 interpretacija in predstavitev dognanj in
spoznanj raziskav širši javnosti Trombulak in sod., 2004; Brewer, 2006; Cannon in sod., 1996; Perez, 2005
delo v timu Cannon in sod., 1996; Kainer in sod., 2006; Brewer, 2006; Perez, 2005; Noss, 1997; Bonine in sod. 2003 temeljni pregled bioloških konceptov na
celični/genetični/vrstni ravni/
populacijski in ekosistemski ravni
Trombulak in sod., 2004
matematične analize Trombulak in sod., 2004
poznavanje fizikalnih in kemijskih procesov, ki so bistveni za razumevanje bioloških procesov
Trombulak in sod., 2004
poznavanje in uporaba tehnologij, ki se uporabljajo na področju varstva narave
Trombulak in sod., 2004
se nadaljuje
nadaljevanje preglednice 2
Kompetenca Tuji viri literature
reševanje problemov in evalvacija Martinich, 2006; Perez, 2005; Noss, 1997; Bonine in sod., 2003
analitično in kritično mišljenje Kainer in sod., 2006
poznavanje zakonodaje in politik Martinich, 2006; Perez, 2005; Noss, 1997; Bonine in sod., 2003
socio-politične interakcije Kainer in sod., 2006; Perez, 2005; Noss, 1997;
Jacobson in McDuff 1998; Trombulak in sod., 2004 konfliktni menedžment Perez, 2005; Noss 1997; Bonine in sod., 2003 pogajalske sposobnosti Cannon in sod., 1996; Kainer in sod., 2006; Perez,
2005; Noss, 1997; Bonine in sod., 2003
vodstvene sposobnosti Cannon in sod., 1996; Brewer, 2006; Martinich, 2006; Perez, 2005; Noss 1997; Bonine in sod., 2003; Jacobso in McDuff, 1998;
organizacijske sposobnosti (sposobnost organiziranja dela)
Cannon in sod., 1996; Perez, 2005; Noss, 1997;
Bonine in sod., 2003; Jacobso in McDuff, 1998
marketing Perez, 2005; Jacobson in McDuff, 1998; Brewer,
2006
socialne kompetence Perez, 2005; Jacobson in McDuff, 1998; Brewer, 2006
strateško (skupinsko) načrtovanje Cannon in sod., 1996; Perez, 2005; Bonine in sod., 2003
projektno delo (projektni menedžment) Martinich, 2006; Perez, 2005; Bonine in sod., 2003 ekonomija in zbiranje sredstev, ekonomsko
vrednotenje
Perez, 2005; Bonine in sod., 2003; Cannon in sod., 1996 zagovorništvo (promoviranje znanosti) Cannon in sod., 1996
skupinsko odločanje Cannon in sod., 1996
interpersonalne kompetence Dietz in sod., 2004; Cannon in sod., 1996 kritično presojanje in delovanje Kainer in sod., 2006
povezovanje teorije s prakso Kainer in sod., 2006 poklicni (profesionalni) in osebnostni razvoj Kainer in sod., 2006
raziskovalno delo, terensko delo Kainer in sod., 2006; Dietz in sod., 2004
Poročilo Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji (končno poročilo RAPPAM analize), katerega namen je bil ugotavljanje učinkovitosti upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji, je pokazalo, da morajo zaposleni, ki upravljajo z zavarovanimi območji, imeti ustrezne veščine, kot so: upravljanje s človeškimi viri, monitoring, komunikacijske veščine in predvsem znanje o vrstah in habitatih. V raziskavi, kjer so bila vključena večja širša zavarovana območja, so rezultati kazali na dokaj dobro znanje in posedovanje omenjenih veščin med zaposlenimi (Kus Veenvliet in Sovinc, 2009) v izbranih zavarovanih območjih v Sloveniji. Poročilo hkrati izpostavlja, da morajo
Sajovic A. Perspektiva poklicnega profila in poklicnih kompetenc naravovarstvenega tehnika.
Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2015
zaposleni imeti tudi priložnost dodatnega izobraževanja in da je pomembno, da se njihova profesionalna pot prične z večletnim formalnim šolanjem, ki se nato lahko nadaljuje s kratkotrajnimi delavnicami, usposabljanji, študijskimi obiski, menjavo delovnih mest, seminarji in neformalnimi izmenjavami ...
2.3.7 Analiza kompetenc v srednje strokovnem izobraževalnem programu