Primeri dobre prakse učnih okolij za poučevanje o varstvu narave in okolja . 51

Med pomembnimi sodobnimi učnimi metodami so tudi inovativna podporna okolja za uresničevanje celostnega in izkustvenega učenja, in sicer gre za t. i. učilnice v naravi, učne poligone. V Sloveniji se v zadnjem času razvijajo številna učna okolja (Vrhovšek in sod., 2009; Sovinc, 2009; Vovk Korže, 2012), ki omogočajo neposredno učenje in poučevanje v naravi, izvajanje terenskega in raziskovalnega dela ter razvijanje številnih kompetenc na področju varstva narave in okolja. Učilnice v naravi in učni poligoni ustvarjajo pogoje za akcijsko raziskovanje in projektno delo. Kot primer v nadaljevanju predstavljamo primere učilnic v naravi, ki omogočajo razvijanje in urjenje poklicno specifičnih kompetenc s področja varstva narave s konkretnimi primeri.

2.4.4.1 Naravni rezervat Škocjanski zatok – učno okolje za opazovanje ptic

Naravni rezervat Škocjanski zatok (Slika 3) je 122 hektarjev veliko sredozemsko mokrišče in hkrati največje brakično (polslano) močvirje v Sloveniji, ki je zelo pomembno zaradi bogate favne in flore. Škocjanski zatok sestavljata dva dela: brakična laguna z gnezditvenimi otočki, poslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš, in sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki. Naravni rezervat, ki je na obrobju mesta Koper, je odlično učno okolje za učenje in poučevanje o naravi v naravi. Na območju so učne poti z opazovalnicami za ptice (Naravni rezervat ..., 2013). Upravljalci

naravnega rezervata si prizadevajo za izvajanje naravoslovnih taborov in drugih vzgojno-izobraževalnih aktivnosti, s katerimi osveščajo in izobražujejo mlade o pomenu varovanja brakičnih mokrišč.

Slika 3: Naravni rezervat Škocjanski zatok – učno okolje za proučevanje brakičnega močvirja in opazovanje ter proučevanje značilnih vrst habitata (Naravni rezervat ..., 2013)

Figure 3: Škocjanski zatok Nature Reserve – a learning environment for studying and learning about wetlands and their characteristic species (Nature reserve ..., 2013)

2.4.4.2 Sečoveljske soline kot znanstvenoraziskovalni in izobraževalni bazen

Sečoveljske soline (Slika 4) so v slovenskem in širšem sredozemskem prostoru priznane kot izjemna lokaliteta, znana tako po veliki biotski raznovrstnosti (ornitofavna, halofitna vegetacija, redke in ogrožene vrste, izjemna pestrost habitatnih tipov) kot po raznih posebnostih, ki so od nekdaj pritegovale pozornost različnih raziskovalcev. Sečoveljske soline so danes, v času globalnega in hitrega izginjanja mokrišč v Sredozemlju in tudi drugod, uspešen model sobivanja trajnostne gospodarske panoge in varovanja izjemne naravne in kulturne dediščine (Sovinc, 2009) in odličen poligon za poučevanje, osveščanje in izobraževanje o pomenu zavarovanih območij ter principih upravljanja z njimi.

Slika 4: Sečoveljske soline – učno okolje za proučevanje in učenje o primeru upravljanja z zavarovanim območjem (Sovinc, 2009: 53)

Figure 4: Sečovelje Salina Nature Park – a learning environment for studying and learning about managment of protected areas (Sovinc, 2009: 53)

Sajovic A. Perspektiva poklicnega profila in poklicnih kompetenc naravovarstvenega tehnika.

Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2015

2.4.4.3 Ekoremediacijski učni poligon Modraže (Poljčane)

Ekoremediacijski izobraževalni poligon (v nadaljevanju ERM-poligon) je kompleksna učilnica v naravi z značilnimi naravnimi in antropogenimi oblikami ekosistemov, ki so odlična učna okolja v naravi za učenje in poučevanje o naravovarstvenih in okoljevarstvenih vsebinah. Učni poligon omogoča neposredni vpogled v strukturo in delovanje ekosistemov ter s tem pripomore k spoznavanju naravnih procesov in zakonitosti, ki jih lahko uporabljamo v prid obnove in varstva okolja ter narave (Vrhovšek, 2009). Učni ekoremediacijski poligon dijakom ponuja spoznavanje in razumevanje delovanja narave, procesov in zakonitosti, ki potekajo v naravi kot izhodišče za reševanje naravovarstvenih in okoljevarstvenih problemov, kot so čiščenje odpadnih voda, onesnaževanje vodnih ekosistemov, erozija tal, zaraščanje travnatih površin, uničevanje naravnih vodotokov ... Učni poligon omogoča razvijanje kompetenc, kot so eksperimentalno in raziskovalno delo, merjenje, analiziranje, vrednotenje biotske raznovrstnosti, samostojno učenje, vodenje v naravi, načrtovanje in organiziranje dela, terensko delo, laboratorijsko delo itd.

Vzpostavljen ERM-poligon se razprostira na površini 5 hektarjev v manjšem naselju Modraže v občini Poljčane in obsega 29 učnih točk oziroma učnih okolij, ki omogočajo samostojno ali vodeno učenje in poučevanje o zakonitostih in procesih, ki potekajo v naravi (ekosistemih). Na učnem poligonu so značilni naravni ekosistemi, ki predstavljajo učna okolja: stoječe sladke vode (ribnik, mlaka, mrtvica, kanal, drenažni jarek, močvirje), tekoče sladke vode (potok, slap, brzica), kopenski habitati (grmišče, suho travišče, mokrotno travišče, evtrofno gojeno travišče), gozdni habitati (listopadni gozd, močvirni gozd, iglasti gozd), jamski in podzemni ekosistem ipd. Z namenom prikaza, spoznavanja in razumevanja reševanja problematike odpadnih voda, erozije, degradiranosti in onesnaženosti tal itd. so na učnem poligonu umetno vzpostavljena tudi učna okolja in modeli, kot so rastlinska čistilna naprava (Slika 5), filtrirni in blažilni vegetacijski pasovi, žive meje, omejki in mejice, stranski rokavi, umetna močvirja, fitoremediacijske grede, protierozijske zaščite plazovitih pobočij itd.

Slika 5: Rastlinske čistilne naprave (levo) in demonstracijski model rastlinske čistilne naprave (desno) (Vrhovšek in sod., 2009: 14)

Figure 5: Co-natural constructed wetland (left) and an eductional demonstration model of a co-natural constructed wetland (right) (Vrhovšek in sod., 2009: 14)

Ključni cilji ERM-poligona so, da dijaki znotraj tega poligona poskušajo v okviru posameznih učnih okolij identificirati ključne naravovarstvene in okoljske probleme v prostoru z zbiranjem različnih meritev, analizami, obdelavo podatkov, izvajanjem primerjalnih analiz itd. Na podlagi tega lahko dijaki individualno in/ali s pomočjo učitelja kot usmerjevalca v učnem procesu sami razkrijejo vzroke ter posledice posameznega naravovarstvenega in okoljskega problema ter v nadaljevanju na podlagi zbranih podatkov iščejo rešitve za njegovo reševanje. Dijaki lahko, šele ko gredo skozi konflikt možnih rešitev, najdejo ustrezno rešitev ter usvojijo določeno znanje, hkrati pa se pri tem naučijo ovrednotiti pridobljene rezultate ter jih argumentirati oziroma zagovarjati, kar je ključno znanje in sposobnost za prihodnost dijakov naravovarstvenikov (okoljevarstvenikov), ki se bodo tudi v prihodnosti morali večkrat soočiti s situacijo, ko bodo morali sprejeti različne odločitve. Učni poligon sledi problemsko zasnovanemu pouku (Vrhovšek in sod., 2008).

2.4.4.4 Samooskrbna vas Dole (Poljčane)

Učni poligon za samooskrbo v zaselku Dole temelji na upoštevanju principov permakulture in ekovasi. Na njem je postavljena jurta (mobilno nomadsko bivališče).

Poligon je zasajen z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, in sicer kostanji, orehi in sadnim drevjem. Celoten princip temelji na upoštevanju omejenih naravnih virov ter racionalni rabi prostora. Prikazane so naslednje zasaditve: travniški sadovnjak, gozdni vrt, njiva z mešano zasaditvijo, sadno-zelenjavni vrt in gozdni vrt. Na poligonu je tudi njiva ter območje naravnega nasledstva. Kot elementi trajnostnega načina življenja so prikazani sončni kolektor za ogrevanje vode, fotonapetostni moduli za električno energijo, zbiralnik deževnice, rastlinska čistilna naprava za čiščenje izvirske vode in zajetje izvirske vode z vkopanim hranilnikom. Živa zgradba z vrbami, ograja z jagodičevjem, privetrna zaščita in

Sajovic A. Perspektiva poklicnega profila in poklicnih kompetenc naravovarstvenega tehnika.

Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2015

vodni element z zasaditvijo pa krajinsko in ekosistemsko obogatijo prostor (Vovk Korže in Šurbek, 2012).

2.5 ANALIZA TRGA DELA IN ZAPOSLOVANJA NA PODROČJU VARSTVA NARAVE