Na koncu sem se odločila za babico, ki jo prekriva dolg plašč, saj ta poenostavi njeno
silhueto, kar mi bo/je prihranilo čas pri animiranju. Pod plaščem so zašiljeni čevlji v isti barvi kot plašč, lasje ji padajo do ramen, na glavi nosi čepico, čez ramo pa ji visi rdeča torbica.
Čevlji, čepica in torbica govorijo o tem, da se rada uredi in da ji je ta sprehod pomemben.
Babica ima špičast nos, s katerim sem hotela poudariti njeno strogost. Značilnost starega telesa je ohlapnost kože, mišične mase je manj in vse se malo povesi, v moji karakterizaciji to orisuje okrogel trebuh, povešene dojke, gube na obrazu in majhne oči. Mlado telo se naslanja na stereotipne simbole ženskosti, kar so dolgi lasje, ozek pas in široki boki.
Slika 39 Dora Kaštrun, Končna različica oblečene babice, 2021, digitalna tehnika, lasten arhiv.
Slika 40: Dora Kaštrun, Končna različica nage babice, 2021, digitalna tehnika, lasten arhiv.
12. 2 Babičin mož
Babičin mož se prvič pojavi uokvirjen v sliki. Naslednjič pa ga vidimo globoko pod vodo, ko z babico odplešeta zadnji ples. Starost moža je težko določiti zaradi brade in brkov, lahko bi jih imel od 25 do 40. Oblečen je v obleko mornarja – čepica in ruta. Tovrstna oblačila nosi, ker sem želela namigniti, da se je morda izgubil na morju in ga iz istega razloga babica sreča pod vodo.
Slika 41: Dora Kaštrun, Babičin mož, 2021, digitalna tehnika, lasten arhiv.
12. 3 Pes
Od vseh stvari, ki jih je bilo za ta projekt treba narisati, sem imela najmanj izkušenj s podobo psa. Poiskala sem slike različnih pasem psov in skušala najti tisto, katere izgled bi bil najbolj primeren za babičinega psa v moji risanki. Po nekaj študijah psa po opazovanju, sem začela v skicah iskati različne karakterje in se spraševati, kakšne karakteristike naj babičin pes utelešal.
Smernice, ki sem si jih zadala so bile, da je pes manjše rasti, običajen in nič ekstravaganten, takšen, ki rad vohlja in teka naokoli, mora biti dobrodušen in odražati mladost. Odločila sem se za hibrid različnih značilnosti in dele telesa precej poenostavila, tako da mu ne moremo določiti posebne pasme.
Slika 42: Dora Kaštrun, Skice psa, 2020, svinčnik, lasten arhiv.
12. 3. 1 Končna različica psa
Prepogibi v udih so minimalni in ne sovpadajo z anatomsko zgradbo psa, vse je podrejeno poenostavitvam, ki zmanjšujejo čas animiranja. V eni od zgodnejših verzij, so bili liki še obarvani.
Slika 43 Dora Kaštrun, Končna različica psa, 2021, digitalna tehnika, lasten arhiv.
13. Barva noči
Barvo zaznavamo zaradi svetlobe. “Sončna svetloba je sestavljena iz različnih valovnih dolžin. Če se odbija od površine in deluje na oko, nastane občutek bele barve. Če se žarki odbijajo samo deloma, nastane siva. Čim več žarkov vpija površina, tem bolj temna je barva.
Črna barva nastane takrat kadar površina ne odbija nobenih žarkov.” 44
Na vidno zaznavanje vpliva tudi svetlost/jakost svetlobe. Enota za merjenje svetlosti je 1 stibl.
Pomeni svetlost, ki jo dobimo, ko 1 cm2 ravne površine seva s svetilnostjo ene nove sveče.
Svetlost sončne oble znaša 120 000 stiblov, svetlost lunine površine pa v najboljših pogojih 1 stibl.” (povzemanje: Vid Pečjak, str. 51) Ta podatek mi je zanimiv zaradi dogajalnega časa, v katerega je postavljen moj projekt. Poznamo kromatične (pestre) in akromatične barve. Svoj 45 projekt sem začela s slednjimi, to so črna, bela in sivi odtenki. Kakor v “noir” filmih, so ti toni dovolj, da razpoznamo vse ključne elemente na sliki. Barva ni nujna, da bi zaznavali obliko stvari, zato je dovolj, če zaznavamo svetlostne razlike. Po Milanu Butini poznamo temeljne kategorije likovnega mišljenja, ki so: oblika, točka, linija, svetlo–temno in barva. Obliko, kot nosilko likovnih pomenov, orisujejo ostale štiri prvine, zato jih imenujemo orisne prvine, medtem ko je oblika orisana prvina. 46
Ta projekt je zasnovan podobno. Najprej sem narisala linijske skice, potem po njih naredila sive oblike, dodala teksture in šele na koncu začela vnašati barvo. Barvo in teksturo si v likovnem izražanju predstavljam kot začimbi, ki popestrita stvar z dodatnimi informacijami.
Pripomoreta pa tudi k bolj čustvenem zaznavanju videnega, kar je še posebej pomembno, ko s sliko hočemo pripovedovati zgodbo, saj je namen večine zgodb nasproten temu, da bi nas pustile čustveno hladne. Barvam že od nekdaj pripisujemo pomene in jih vrednotimo glede na to, kako se počutimo ob pogledu nanje. Vid Pečjak v Psihologiji spoznavanja omenja
raziskavo iz leta 1969 , kjer so poskusne osebe povedale, kaj jim določena barva pomeni. 47 Spodaj je nekaj primerov.
Vid PEČJAK, Psihologija spoznavanja, Ljubljana 1977, str. 50.
44
Črna (88%): žalost (28%), smrt (18%), noč (8%), pogreb (6%)
Rdeča (36%): ljubezen (32%), kri (16%), veselje (10%), zastava (6%) Modra (60%): morje (18%), nebo (12%), zvestoba (8%), globina (8%)
Rumena (66%): sonce (20%), ljubosumje (20%), nevoščljivost (6%), zlato (4%) Oranžna (62%): pomaranča, veselje, ogenj, sreča
Siva (48%): praznina (8%), puščoba (6%), mračnost (6%), otožnost (6%) Roza (52%): nežnost (24%), dojenček (10%), perilo (4%), nedolžnost (4%)
Takšna raziskovanja ne moremo vzeti za univerzalna, saj je tovrstno subjektivno pripisovanje značilnosti odvisno od časa, kulture in mnogih drugih kontekstov. So pa dovolj pogoste, da jih lahko uporabimo kot simbol, čigar pomen bo večina razumela.
13. 1. Barvna shema v moji animaciji
Shema barv, ki sem uporabila poleg sivih tonov, ter njihova vrednost v RGB.
Slika 44: Dora Kaštrun, Barvna shema, 2021, digitalna tehnika, lasten arhiv.
14. Tvorjenje noči
Noč je poseben čas, saj očesu skriva mnoštvo detajlov, ki jih vidi podnevi. Zaradi tega je interpretacija stvari, ki jih lahko razpoznamo, prežeta z domišlijo. V ljudskem izročilu se ob tem času naokrog potikajo razna bitja in čarovnice. Slovenci poznamo pravljico o Kresni noči, ki pravi, da komur takrat pade seme praproti v čevelj, postane neviden in sliši kako živali govorijo. V pravljici Svetlane Makarovič - Lisjaček v Luninem gozdu, je Lunin gozd prostor v katerem se zgodijo čudeži. Noč in tema nista ista stvar, tema je odsotnost svetlobe, noč pa 48 nasprotje dneva. Tema ima večkrat negativno konotacijo, vendar je v zgodbah o nastanku sveta sestavni del iz katerega se porodi svetloba. V grški mitologiji je bila Nyx boginja noči in prvo bitje, ki je skupaj z Gaio živela na zemlji. Nyx in njen brat Erbus sta skupaj ustvarila Aether - personifikacijo svetlobe in Hemero - personifikacijo dneva. Tudi v bibličnem 49 izročilu je zaporedje enako - najprej se nad Zemljo vije tema potem pa bog ukaže svetlobo. V poeziji poznamo cikel Himne noči nemškega romantičnega pesnika Georg Friedrich von Hardenberg znanega pod imenom Novalis, ki skozi simbol noči in sanj razmišlja o življenju, smrtimi in mističnem onostranstvu. 50