3.7 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV IN STATISTIČNE ANALIZE
Podatke sem obdelala z deskriptivno in inferenčno statistiko. Rezultate sem predstavila grafično in tabelarično.
Predtest in potest sestavljajo ista vprašanja (priloga 2 in 3), ki sem jih pridobila iz nalog TIMSS.
Točkovanje nalog od 1 do 5 je bilo enostavno, saj so naloge zaprtega tipa. Učenci, ki so obkrožili pravilen odgovor so dobili eno točko, tisti, ki so obkrožili napačen odgovor, več odgovorov ali odgovora niso obkrožili, pa točke niso prejeli. 6. in 7. naloga pa sta odprtega tipa. Pri 6. nalogi sem kot pravilen odgovor, na vprašanje Zakaj so nekateri insekti pomembni za cvetoče rastline, pričakovala, da bodo pomislili na opraševanje in za ta odgovor dobili dve točki. Po branju odgovorov, sem ugotovila, da razmišljajo veliko bolj odprto, saj so učenci navajali odgovore, ki so delno tudi pravilni, zato sem kot pravilni odgovor upoštevala tudi, da pojedo škodljivce na rastlini oziroma da so hranilo, ki ga črpajo korenine. Za delno pravilen odgovor so učenci prejeli eno točko. Sedma naloga je kompleksnejša. Pri pravilni navedbi imena vsakega dela rastline so učenci dobili po eno točko. Pri opisu nalog delov rastline je bilo pri nekaterih delih možnih več odgovorov. Za vsako pravilno funkcijo so dobili točko. Pri cvetu sem za pravilen odgovor upoštevala vse, kar je povezano z razmnoževanjem in za pravilen zapis dodelila eno točko. Pri steblu sta bila za pridobitev dveh točk potrebna dva odgovora, in sicer prenos hranilnih snovi in vode ter opora rastlini. Če so navedli samo eno od teh trditev, je bil odgovor točkovan z eno točko. Ob enem pravilnem in enem nepravilnem odgovoru sem prav tako za pravilen odgovor dodelila točko, za nepravilnega točke nisem odbijala. Pri listu so učenci zbrali dve točki, če so navedli odgovor, ki je bil povezan s fotosintezo in odgovor povezan s celičnim dihanjem. Za eno točko so morali navesti enega od dveh odgovorov. Pri
19
koreninah so lahko prav tako dobili dve točki, če so navedli, da iz tal črpajo mineralne, hranilne snovi in vodo (ali vsaj eno od teh snovi), in da pritrjujejo rastlino. Točke nisem dodelila, če so učenci zapisali, da rastline preko korenin črpajo hrano iz zemlje, saj hrano rastline izdelajo same s pomočjo fotosinteze.
Rezultate predtesta in potesta sem predstavila po posameznih vprašanjih, na koncu pa sem prikazala tudi primerjavo vseh doseženih točk skupaj na predtestu in potestu. Rezultati so predstavljeni v tabelah. Rezultate na predtestu in potestu sem želela primerjati s t-testom za parno primerjavo, vendar sem po Kolmogorov-Smirnovem testu, ki je pokazal, da podatki niso enakomerno porazdeljeni, uporabila alternativni neparametrični test − Wilcoxon test.
Rezultate o mnenju učencev o naravoslovju, izpeljani učni uri in drugačnih pristopih učenja in poučevanja naravoslovja sem ponazorila grafično. Pri prvem in drugem vprašanju, ki sta bila odprtega tipa, učenci pa so morali zapisati, ali jim je bila učna ura všeč in pojasniti zakaj, sem odgovore na kratko predstavila opisno.
3.8 REZULTATI
3.8.1 REZULTATI PREDTESTA IN POTESTA
Rezultati testov so najprej predstavljeni po posameznih nalogah in primerjani s pomočjo deskriptivne statistike.
1. Ali so rastline žive ali nežive?
Pri nalogi, ali so rastline žive ali nežive, so učenci pokazali, da je njihovo predznanje odlično.
Vsi učenci so že na predtestu pravilno odgovorili na prvo vprašanje (tabela 3). Iz tega sklepamo, da so učenci dobro poučeni o lastnostih živega in neživega, zavedajo se, da so rastline žive, vendar pa je še vedno vprašljivo njihovo razumevanje delovanja rastlin.
Tabela 3: Prikaz odgovorov na 1. vprašanje
Predtest Potest
Podana odgovora f f (%) f f (%)
Žive 96 100,0 96 100,0
Nežive 0 0,0 0 0,0
2. Lončnica je v toplem, temnejšem delu sobe. Kljub temu da je pognojena in zalita, ne uspeva. Razloži, zakaj ta lončnica najverjetneje ne uspeva.
Iz tabele 4 je razvidno, da so učenci že na predtestu dobro poznali pogoje za uspevanje rastline, saj so kar v 75,0 % izbrali pravilni odgovor. Največ zmot jim je predstavljal odgovor, da lončnica nikoli ne uspeva v zaprtem prostoru. Svoje znanje so v potestu nekoliko izboljšali. Povečalo se
20
je število pravilnih odgovorov in zmanjšalo število nepravilnih. Prav tako se je povečal delež pri napačnem odgovoru, da ima lončnica v temi premalo zraka.
Učenci se dobro zavedajo, da rastlina potrebuje za rast svetlobo, vendar imajo še vedno pomanjkanje znanja o odprtih in zaprtih prostorih. Ne zavedajo se, da rastlina lahko tudi uspeva v zaprtem in prevelikem prostoru. Velikost prostora in odprtost oziroma zaprtost prostora nista bistvenega pomena. Prav tako v zaprtem prostoru ne more primanjkovati zraka, ki ga rastlina potrebuje. Učencem še vedno primanjkuje konkretne izkušnje z rastlinami.
Tabela 4: Prikaz odgovorov na 2. vprašanje
Predtest Potest
Pri nalogi o procesu fotosinteze (tabela 5) so imeli učenci več težav, saj je le 43,8 % učencev na predtestu izbralo pravilen odgovor. Velik delež učencev (37,5 %) je mnenja, da je rast proces, ki je značilen samo za rastline. Predznanje so na potestu bistveno izboljšali. Povečalo se je število pravilnih odgovorov (75,0 %) in s tem posledično zmanjšalo število nepravilnih odgovorov.
Menim, da je do slabšega znanja na predtestu prišlo, ker učenci fotosinteze podrobneje še ne poznajo. O njej se začnejo učiti v 5. razredu osnovne šole. Veliko učencev je ugibalo ali uporabilo metodo izločanja manj verjetnih odgovorov. Torej dihanje, rast in razmnoževanje so procesi, ki veljajo tako za rastline kot tudi za živali, zato jim je preostala fotosinteza. Nekateri pa verjetno vedo, da so rastline živa bitja, vendar se ne zavedajo vseh lastnosti živih bitij. Kot vidimo na potestu, so učenci že izboljšali svoje znanje, saj so se s fotosintezo srečali v igri in so spoznali njen proces.
Tabela 5: Prikaz odgovorov na 3. vprašanje
Predtest Potest
21 4. Iz katerega dela rastline se razvijejo semena?
Pri nalogi, iz katerega dela rastline se razvijejo semena, so učenci v 50,0 % odgovorili pravilno (tabela 6). Kar 45,8 % jih je prepričanih, da se semena razvijejo iz korenin. Svoje znanje so nekoliko izboljšali pri reševanju potesta, vendar jih ima še vedno 42,7 % napačno predstavo.
Za odgovor korenine pa se je še vedno odločilo 33,3 % učencev.
Učenčeve napačne predstave se zelo dobro kažejo pri tem vprašanju. Res je, da so semena v zemlji, in da iz semen iz zemlje začnejo poganjati korenine in stebla in iz semen nastane nova rastlina, vendar semena nastanejo v cvetu, v plodu. Plod nato pade na tla in potem se na tleh iz tega semena začne razvijati rastlina. Učenci menijo, da se seme razvije iz korenine, saj jim je to edino logično, saj se korenine nahajajo v zemlji in je tako seme že na tleh in lahko raste iz njega nova rastlina. V igri je to dobro predstavljeno. Nekaj učencev je skozi igro ugotovilo in izboljšali svoje predznanje, vendar je ta njihova prepričanost v razvoj semen iz korenin že zakoreninjena in so to dejstvo nastanka kar spregledali, pa čeprav so med igranjem kar naprej govorili: »Poglej koliko cvetov imam, to bo res veliko plodov nastalo in sigurno bom imel več semen kot ti …«
Tabela 6: Prikaz odgovorov na 4. vprašanje
Predtest Potest
Podani odgovori f f (%) f f (%)
Cvet 48 50,0 55 57,3
Steblo 3 3,1 5 5,2
Korenine 44 45,8 32 33,3
List 1 1,0 4 4,2
5. Slika prikazuje fižol v različnih stopnjah rasti (stopnje niso narisane v enakem merilu).