V kakšnem vrstnem redu potekajo te faze?
Učenci so prepoznavali faze rasti fižola (tabela 7) in jih poskušali uvrstiti v pravilno zaporedje.
Kar 62,5 % učencev je to znalo narediti pravilno že na predtestu. Znanje se je na potestu malo izboljšalo, saj je pravilen odgovor izbralo 67,7 % učencev.
22
Sklepam, da jim to vprašanje ni povzročalo večjih težav, saj so, po pogovoru z učiteljico, tako na eni kot na drugi šoli, v nižjih razredih, sadili ravno fižol. Probleme so imeli z zaporedjem 2, 1, 3, 4. Če dobro pogledamo to zaporedje, vidimo, da so si učenci predstavljali rast malo drugače. Slika rasti fižola pod številko 4 je verjetno za njih dobila drug pomen, in sicer so na sliki videli morda ovenelo rastlino.
Tabela 7: Prikaz odgovorov za 5. nalogo
Predtest Potest
6. Rebeka je na grmovju vrtnic opazila, da so insekti pojedli njene liste. Načrtovala je, da bo uporabila razpršilo za uničenje insektov. Prijateljica jo je ustavila in ji povedala, da bi to razpršilo, lahko ubilo tudi ostale insekte, ki so morda pomembni za cvetoče rastline. Zakaj so nekateri insekti pomembni?
Učenci so imeli veliko napačnih predstav o pomenu insektov za rastline (tabela 8). Kar 64,6 % jih je navajalo napačne in nesmiselne odgovore. Pod druge odgovore, ki sem jih obravnavala kot delno pravilne, so navajali, da pojedo škodljivce. Odgovor povezan z opraševanjem je zapisalo 16,7 %. učencev. Na potestu je prišlo do vidnega izboljšanja znanja, saj se je povečalo število pravilnih odgovorov na 45,8 %.
Učenci morda vprašanja niso dobro razumeli, prav tako veliko učencev ni poznalo izraza insekti. Skozi igro se pojavlja izraz »insects« in zato so učenci začeli razmišljati o tem, kaj so insekti, prav tako pa je v simulacijski igri dobro ponazorjena vloga čebel. Učenci so zaradi hroščev v igri, ki so poginili v prsti, do katerih je rastlina razširila korenine in dobila več mineralov, v odgovor zapisovali, da so hrošči tudi tisti insekti, ki pomagajo rastlini pri rasti in razvoju. Tudi ta odgovor sem obravnavala kot delno pravilen.
Tabela 8: Prikaz zapisanih odgovorov na 6. vprašanje
Predtest Potest
Zapisani odgovori f f (%) f f (%)
Opraševanje 16 16,7 44 45,8
Drugo 18 18,8 14 14,6
Napačen 62 64,6 38 39,6
23
7. Na sliki je cvetoča rastlina. Oštevilčeni so štirje deli rastline.
V tabeli spodaj imenuj s številkami označene dele in zapiši njihovo nalogo.
Pri poimenovanju delov rastline učenci niso imeli težav (tabela 9). Že na predtestu so večinoma pravilno navajali vse dele rastline: cvet (96,9 %), steblo (87,5 %), list (91,7 %), korenine (94,8%).
Učenci so svoje znanje na potestu še nekoliko izboljšali. Cvet in korenine so pravilno navedli vsi učenci.
To je osnovno znanje o rastlinah in učenci četrtega razreda ga že dobro poznajo, zato jim prvi del naloge ni delal problemov. Edina zaznana napačna predstava je bila pri steblu, saj nekateri učenci še vedno ne ločijo razlike med deblom in steblom. Ne zavedajo se, da imajo rastline steblo, če pa to steblo oleseni, ga imenujemo deblo. V našem primeru je bil na sliki regrat, ki nima olesenelega stebla, torej je pravilni odgovor le steblo.
Tabela 9: Prikaz pravilno zapisanih delov rastlin v odstotkih pri 7. nalogi
Predtest Potest razmnoževanje. Njihovo znanje se je na potestu še izboljšalo.
Pri nalogah stebla je 64,6 % učencev navajalo samo en pravilen odgovor. Le 4,2 % vseh je navedlo obe nalogi stebla, in sicer da opora rastlini in prenos snovi. Pri analizi potesta vidimo, da se je število popolnih odgovorov povečalo iz 4,2 % na 19,8 % .
Pri nalogah lista je bilo največ napačnih odgovorov (58,3 %). Nekaj učencev je poznalo samo eno nalogo lista, le eden pa je poznal obe nalogi lista, in sicer da v listu poteka proces fotosinteze in proces celičnega dihanja. Na potestu se je število napačnih odgovorov opazno zmanjšalo, in sicer na 25,0 %.
Kar 56,3 % učencev je napačno navajalo naloge korenin. Le 3,1 % učencev je poznalo oba pravilna odgovora, in sicer da korenine iz zemlje črpajo hranilne snovi in vodo, ter da rastlino pritrjujejo v podlago. Ostali učenci pa so navajali po en pravilen odgovor. Kot napačne odgovore so učenci največkrat navajali, da rastline iz zemlje s pomočjo korenin črpajo in pridobivajo hrano. Na potestu so svoje znanje izboljšali.
Največ napačnih predstav je bilo ravno pri nalogah korenin, saj se učenci ne zavedajo, da rastline s pomočjo fotosinteze same izdelajo hrano, vendar so večinoma še vedno prepričani, da si hrano črpajo s koreninami iz zemlje. S tem posledično vidimo pomanjkanje znanja o nalogah lista, saj so seznanjeni s procesom imenovanim fotosinteza, vendar ne vedo njegovega pomena. Pomen in naloge lista učenci poznajo, seznanjeni so s privlačnostjo cveta, da privablja žuželke, ki skrbijo za opraševanje, prav tako vedo, da tukaj poteka razmnoževanje
24
in da se iz cveta razvije plod, ki je lahko užiten ali ne. Se pa še vedno pojavijo napačni odgovori, in sicer so nekateri mnenja, da ima rastlina cvet samo zato, da je lepa in da diši. Naloge stebla so jim bile še najbolj poznane. Menim, da ni tako težko logično razmisliti in zapisati, da je njegova naloga, da dvigne rastlino do svetlobe, ali pa da jo drži pokonci, saj to vidijo že s prostim očesom, malo težje je pomisliti in zapisati, da je naloga stebla, da prenaša mineralne snovi in vodo do listov in cvetov.
Tabela 10: Prikaz pravilno zapisanih nalog posameznih delov rastline pri 7. nalogi
Predtest Potest
25 3.8.2 DOSEŽENE TOČKE NA TESTIH ZNANJA
Točke dosežene na predtestih in potestih sem primerjala z deskriptivno in inferenčno statistiko (Wilcoxon test).
Iz tabele 11, v kateri so zbrane vse točke, ki so jih učenci dosegli na predtestu in na potestu, lahko razberemo, da se je znanje učencev občutno izboljšalo, saj je že najnižje število doseženih točk na predtestu iz 1 točke naraslo na 5 točk na potestu. Prav tako so vidne razlike med aritmetičnima sredinama in medianama pred testa in potesta.
Vrednost Wilcoxon testa je statistično pomembna (Z = -7,3; α < 0,001). Med doseženimi točkami na predtestu in potestu se pojavljajo statistično pomembne razlike. S tveganjem manjšim od 0,1 % trdimo, da bi tudi v osnovni množici učenci na potestu (M = 12,2) skupaj zbrali višje število točk kot na predtestu (M = 9,7).
Tabela 11: Prikaz srednjih vrednosti, standardnega odklona, minimalno in maksimalno doseženih točk in število vseh možnih točk na predtestu in potestu
Predtest Potest
M 9,7 12,2
Me 10,0 13,0
SD 3,1 2,7
Najnižje št. doseženih točk 1 5
Najvišje št. doseženih točko 16 17
Število vseh možnih točk 18 18
3.8.3 ANALIZA DELOVNIH LISTOV
Delovne liste, ki so jih učenci izpolnjevali med simulacijsko igro, sem učencem po učni uri pobrala, da bi preverila, če so simulacijski igri pravilno sledili in ali jim je že med igro, kakšno vprašanje predstavljalo težave. V nadaljevanju predstavljam reprezentativne primere odgovorov učencev.
Na sliki 9 je prikazan skoraj popolno izpolnjen delovni list (pomanjkljiv je prvi odgovor). Učenec je očitno dobro sledil igri in s tem verjetno imel boljšo osnovo za kasnejše reševanje potesta, vendar pa je to zgolj ugibanje, saj te primerjave nisem mogla narediti, ker podatka o avtorju delovnega lista nisem beležila.
26