REZULTATI PREDTESTA IN POTESTA

3 EMPIRIČNI DEL

3.8 REZULTATI

3.8.1 REZULTATI PREDTESTA IN POTESTA

Rezultati testov so najprej predstavljeni po posameznih nalogah in primerjani s pomočjo deskriptivne statistike.

1. Ali so rastline žive ali nežive?

Pri nalogi, ali so rastline žive ali nežive, so učenci pokazali, da je njihovo predznanje odlično.

Vsi učenci so že na predtestu pravilno odgovorili na prvo vprašanje (tabela 3). Iz tega sklepamo, da so učenci dobro poučeni o lastnostih živega in neživega, zavedajo se, da so rastline žive, vendar pa je še vedno vprašljivo njihovo razumevanje delovanja rastlin.

Tabela 3: Prikaz odgovorov na 1. vprašanje

Predtest Potest

Podana odgovora f f (%) f f (%)

Žive 96 100,0 96 100,0

Nežive 0 0,0 0 0,0

2. Lončnica je v toplem, temnejšem delu sobe. Kljub temu da je pognojena in zalita, ne uspeva. Razloži, zakaj ta lončnica najverjetneje ne uspeva.

Iz tabele 4 je razvidno, da so učenci že na predtestu dobro poznali pogoje za uspevanje rastline, saj so kar v 75,0 % izbrali pravilni odgovor. Največ zmot jim je predstavljal odgovor, da lončnica nikoli ne uspeva v zaprtem prostoru. Svoje znanje so v potestu nekoliko izboljšali. Povečalo se

je število pravilnih odgovorov in zmanjšalo število nepravilnih. Prav tako se je povečal delež pri napačnem odgovoru, da ima lončnica v temi premalo zraka.

Učenci se dobro zavedajo, da rastlina potrebuje za rast svetlobo, vendar imajo še vedno pomanjkanje znanja o odprtih in zaprtih prostorih. Ne zavedajo se, da rastlina lahko tudi uspeva v zaprtem in prevelikem prostoru. Velikost prostora in odprtost oziroma zaprtost prostora nista bistvenega pomena. Prav tako v zaprtem prostoru ne more primanjkovati zraka, ki ga rastlina potrebuje. Učencem še vedno primanjkuje konkretne izkušnje z rastlinami.

Tabela 4: Prikaz odgovorov na 2. vprašanje

Predtest Potest

Pri nalogi o procesu fotosinteze (tabela 5) so imeli učenci več težav, saj je le 43,8 % učencev na predtestu izbralo pravilen odgovor. Velik delež učencev (37,5 %) je mnenja, da je rast proces, ki je značilen samo za rastline. Predznanje so na potestu bistveno izboljšali. Povečalo se je število pravilnih odgovorov (75,0 %) in s tem posledično zmanjšalo število nepravilnih odgovorov.

Menim, da je do slabšega znanja na predtestu prišlo, ker učenci fotosinteze podrobneje še ne poznajo. O njej se začnejo učiti v 5. razredu osnovne šole. Veliko učencev je ugibalo ali uporabilo metodo izločanja manj verjetnih odgovorov. Torej dihanje, rast in razmnoževanje so procesi, ki veljajo tako za rastline kot tudi za živali, zato jim je preostala fotosinteza. Nekateri pa verjetno vedo, da so rastline živa bitja, vendar se ne zavedajo vseh lastnosti živih bitij. Kot vidimo na potestu, so učenci že izboljšali svoje znanje, saj so se s fotosintezo srečali v igri in so spoznali njen proces.

Tabela 5: Prikaz odgovorov na 3. vprašanje

Predtest Potest

21 4. Iz katerega dela rastline se razvijejo semena?

Pri nalogi, iz katerega dela rastline se razvijejo semena, so učenci v 50,0 % odgovorili pravilno (tabela 6). Kar 45,8 % jih je prepričanih, da se semena razvijejo iz korenin. Svoje znanje so nekoliko izboljšali pri reševanju potesta, vendar jih ima še vedno 42,7 % napačno predstavo.

Za odgovor korenine pa se je še vedno odločilo 33,3 % učencev.

Učenčeve napačne predstave se zelo dobro kažejo pri tem vprašanju. Res je, da so semena v zemlji, in da iz semen iz zemlje začnejo poganjati korenine in stebla in iz semen nastane nova rastlina, vendar semena nastanejo v cvetu, v plodu. Plod nato pade na tla in potem se na tleh iz tega semena začne razvijati rastlina. Učenci menijo, da se seme razvije iz korenine, saj jim je to edino logično, saj se korenine nahajajo v zemlji in je tako seme že na tleh in lahko raste iz njega nova rastlina. V igri je to dobro predstavljeno. Nekaj učencev je skozi igro ugotovilo in izboljšali svoje predznanje, vendar je ta njihova prepričanost v razvoj semen iz korenin že zakoreninjena in so to dejstvo nastanka kar spregledali, pa čeprav so med igranjem kar naprej govorili: »Poglej koliko cvetov imam, to bo res veliko plodov nastalo in sigurno bom imel več semen kot ti …«

Tabela 6: Prikaz odgovorov na 4. vprašanje

Predtest Potest

Podani odgovori f f (%) f f (%)

Cvet 48 50,0 55 57,3

Steblo 3 3,1 5 5,2

Korenine 44 45,8 32 33,3

List 1 1,0 4 4,2

5. Slika prikazuje fižol v različnih stopnjah rasti (stopnje niso narisane v enakem merilu).

Slika 8: Prikaz rasti fižola v različnih stopnjah.

V kakšnem vrstnem redu potekajo te faze?

Učenci so prepoznavali faze rasti fižola (tabela 7) in jih poskušali uvrstiti v pravilno zaporedje.

Kar 62,5 % učencev je to znalo narediti pravilno že na predtestu. Znanje se je na potestu malo izboljšalo, saj je pravilen odgovor izbralo 67,7 % učencev.

Sklepam, da jim to vprašanje ni povzročalo večjih težav, saj so, po pogovoru z učiteljico, tako na eni kot na drugi šoli, v nižjih razredih, sadili ravno fižol. Probleme so imeli z zaporedjem 2, 1, 3, 4. Če dobro pogledamo to zaporedje, vidimo, da so si učenci predstavljali rast malo drugače. Slika rasti fižola pod številko 4 je verjetno za njih dobila drug pomen, in sicer so na sliki videli morda ovenelo rastlino.

Tabela 7: Prikaz odgovorov za 5. nalogo

Predtest Potest

6. Rebeka je na grmovju vrtnic opazila, da so insekti pojedli njene liste. Načrtovala je, da bo uporabila razpršilo za uničenje insektov. Prijateljica jo je ustavila in ji povedala, da bi to razpršilo, lahko ubilo tudi ostale insekte, ki so morda pomembni za cvetoče rastline. Zakaj so nekateri insekti pomembni?

Učenci so imeli veliko napačnih predstav o pomenu insektov za rastline (tabela 8). Kar 64,6 % jih je navajalo napačne in nesmiselne odgovore. Pod druge odgovore, ki sem jih obravnavala kot delno pravilne, so navajali, da pojedo škodljivce. Odgovor povezan z opraševanjem je zapisalo 16,7 %. učencev. Na potestu je prišlo do vidnega izboljšanja znanja, saj se je povečalo število pravilnih odgovorov na 45,8 %.

Učenci morda vprašanja niso dobro razumeli, prav tako veliko učencev ni poznalo izraza insekti. Skozi igro se pojavlja izraz »insects« in zato so učenci začeli razmišljati o tem, kaj so insekti, prav tako pa je v simulacijski igri dobro ponazorjena vloga čebel. Učenci so zaradi hroščev v igri, ki so poginili v prsti, do katerih je rastlina razširila korenine in dobila več mineralov, v odgovor zapisovali, da so hrošči tudi tisti insekti, ki pomagajo rastlini pri rasti in razvoju. Tudi ta odgovor sem obravnavala kot delno pravilen.

Tabela 8: Prikaz zapisanih odgovorov na 6. vprašanje

Predtest Potest

Zapisani odgovori f f (%) f f (%)

Opraševanje 16 16,7 44 45,8

Drugo 18 18,8 14 14,6

Napačen 62 64,6 38 39,6

7. Na sliki je cvetoča rastlina. Oštevilčeni so štirje deli rastline.

V tabeli spodaj imenuj s številkami označene dele in zapiši njihovo nalogo.

Pri poimenovanju delov rastline učenci niso imeli težav (tabela 9). Že na predtestu so večinoma pravilno navajali vse dele rastline: cvet (96,9 %), steblo (87,5 %), list (91,7 %), korenine (94,8%).

Učenci so svoje znanje na potestu še nekoliko izboljšali. Cvet in korenine so pravilno navedli vsi učenci.

To je osnovno znanje o rastlinah in učenci četrtega razreda ga že dobro poznajo, zato jim prvi del naloge ni delal problemov. Edina zaznana napačna predstava je bila pri steblu, saj nekateri učenci še vedno ne ločijo razlike med deblom in steblom. Ne zavedajo se, da imajo rastline steblo, če pa to steblo oleseni, ga imenujemo deblo. V našem primeru je bil na sliki regrat, ki nima olesenelega stebla, torej je pravilni odgovor le steblo.

Tabela 9: Prikaz pravilno zapisanih delov rastlin v odstotkih pri 7. nalogi

Predtest Potest razmnoževanje. Njihovo znanje se je na potestu še izboljšalo.

Pri nalogah stebla je 64,6 % učencev navajalo samo en pravilen odgovor. Le 4,2 % vseh je navedlo obe nalogi stebla, in sicer da opora rastlini in prenos snovi. Pri analizi potesta vidimo, da se je število popolnih odgovorov povečalo iz 4,2 % na 19,8 % .

Pri nalogah lista je bilo največ napačnih odgovorov (58,3 %). Nekaj učencev je poznalo samo eno nalogo lista, le eden pa je poznal obe nalogi lista, in sicer da v listu poteka proces fotosinteze in proces celičnega dihanja. Na potestu se je število napačnih odgovorov opazno zmanjšalo, in sicer na 25,0 %.

Kar 56,3 % učencev je napačno navajalo naloge korenin. Le 3,1 % učencev je poznalo oba pravilna odgovora, in sicer da korenine iz zemlje črpajo hranilne snovi in vodo, ter da rastlino pritrjujejo v podlago. Ostali učenci pa so navajali po en pravilen odgovor. Kot napačne odgovore so učenci največkrat navajali, da rastline iz zemlje s pomočjo korenin črpajo in pridobivajo hrano. Na potestu so svoje znanje izboljšali.

Največ napačnih predstav je bilo ravno pri nalogah korenin, saj se učenci ne zavedajo, da rastline s pomočjo fotosinteze same izdelajo hrano, vendar so večinoma še vedno prepričani, da si hrano črpajo s koreninami iz zemlje. S tem posledično vidimo pomanjkanje znanja o nalogah lista, saj so seznanjeni s procesom imenovanim fotosinteza, vendar ne vedo njegovega pomena. Pomen in naloge lista učenci poznajo, seznanjeni so s privlačnostjo cveta, da privablja žuželke, ki skrbijo za opraševanje, prav tako vedo, da tukaj poteka razmnoževanje

in da se iz cveta razvije plod, ki je lahko užiten ali ne. Se pa še vedno pojavijo napačni odgovori, in sicer so nekateri mnenja, da ima rastlina cvet samo zato, da je lepa in da diši. Naloge stebla so jim bile še najbolj poznane. Menim, da ni tako težko logično razmisliti in zapisati, da je njegova naloga, da dvigne rastlino do svetlobe, ali pa da jo drži pokonci, saj to vidijo že s prostim očesom, malo težje je pomisliti in zapisati, da je naloga stebla, da prenaša mineralne snovi in vodo do listov in cvetov.

Tabela 10: Prikaz pravilno zapisanih nalog posameznih delov rastline pri 7. nalogi

Predtest Potest

25 3.8.2 DOSEŽENE TOČKE NA TESTIH ZNANJA

Točke dosežene na predtestih in potestih sem primerjala z deskriptivno in inferenčno statistiko (Wilcoxon test).

Iz tabele 11, v kateri so zbrane vse točke, ki so jih učenci dosegli na predtestu in na potestu, lahko razberemo, da se je znanje učencev občutno izboljšalo, saj je že najnižje število doseženih točk na predtestu iz 1 točke naraslo na 5 točk na potestu. Prav tako so vidne razlike med aritmetičnima sredinama in medianama pred testa in potesta.

Vrednost Wilcoxon testa je statistično pomembna (Z = -7,3; α < 0,001). Med doseženimi točkami na predtestu in potestu se pojavljajo statistično pomembne razlike. S tveganjem manjšim od 0,1 % trdimo, da bi tudi v osnovni množici učenci na potestu (M = 12,2) skupaj zbrali višje število točk kot na predtestu (M = 9,7).

Tabela 11: Prikaz srednjih vrednosti, standardnega odklona, minimalno in maksimalno doseženih točk in število vseh možnih točk na predtestu in potestu

Predtest Potest

M 9,7 12,2

Me 10,0 13,0

SD 3,1 2,7

Najnižje št. doseženih točk 1 5

Najvišje št. doseženih točko 16 17

Število vseh možnih točk 18 18

3.8.3 ANALIZA DELOVNIH LISTOV

Delovne liste, ki so jih učenci izpolnjevali med simulacijsko igro, sem učencem po učni uri pobrala, da bi preverila, če so simulacijski igri pravilno sledili in ali jim je že med igro, kakšno vprašanje predstavljalo težave. V nadaljevanju predstavljam reprezentativne primere odgovorov učencev.

Na sliki 9 je prikazan skoraj popolno izpolnjen delovni list (pomanjkljiv je prvi odgovor). Učenec je očitno dobro sledil igri in s tem verjetno imel boljšo osnovo za kasnejše reševanje potesta, vendar pa je to zgolj ugibanje, saj te primerjave nisem mogla narediti, ker podatka o avtorju delovnega lista nisem beležila.

Slika 9: Delovni list s pravilnimi odgovori

Na slikah 10 in 11 vidimo, kako so učenci pogosto odgovarjali na prvo vprašanje. Na vprašanje, kaj rastlina sprejema skozi liste, sem pričakovala odgovor sončno svetlobo in ogljikov dioksid, vendar pa so učenci vprašanje razumeli drugače, saj so v odgovoru zapisovali sladkor.

Predvidevam, da so vprašanje napačno razumeli, in sicer so odgovarjali v smislu, kaj rastlina dobi od listov oziroma kakšna je njihova naloga.

Slika 10: Primer odgovora na 1. vprašanje

Slika 11: Drug primer odgovora na 1. vprašanje

Na vprašanje, kaj vse rastlina potrebuje, da proizvede sladkor, so učenci zelo dobro odgovarjali. Veliko učencev je odgovor zapisalo celo v angleščini (slika 14), tako da se je res dobro videlo, da so ga prebrali iz simulacijske igre. Napačnih odgovorov ni bilo veliko, se je pa pojavljal zelo posplošen odgovor, ki je tudi pravilen (slika 12 in 13).

Slika 12: Primer odgovora na 2. vprašanje

Slika 13: Drug primer odgovora na 2. vprašanje

Slika 14: Primer odgovora v angleškem jeziku

S tretjim vprašanjem, o vplivu trave na rast rastline, učenci niso imeli večjih težav. Morda tudi zato, ker sem vprašanje postavila pomanjkljivo. Ugotovila sem, da bi morala zraven dopisati tudi, zakaj je temu tako. Nekaj učencev je seveda razlog tudi zapisalo, veliko pa jih je na odgovor preprosto odgovorilo z da.

Na zadnje vprašanje na delovnem listu so vsi učenci poznali ustrezen odgovor, da je vloga čebel povezana s cvetovi, vendar je še vedno nekaj učencev, ki so imeli napačno predstavo o tem, kaj je čebela počela na rastlini (slika 15 in 16)

Slika 15: Primer odgovora na 4. vprašanje

Slika 16: Drug primer odgovora na 4. vprašanje

Število doseženih točk (izdelanih semen) v simulacijski igri se je skoraj pri vseh učencih izboljševalo z večkratnim igranjem. Dosegali so vedno boljše rezultate, saj so začeli odkrivati strategije za izboljšanje pogojev za rast in razvoj rastline. Najboljši rezultat je dosegla učenka, in sicer je izvrgla 24 semen, kar je predstavljalo 96 % možnosti, da prenese gene v naslednjo generacijo.

28 3.8.4 ANALIZA MNENJ O SIMULACIJSKI IGRI

Na vprašanje, ali jim je bila učna ura všeč, so vsi učenci odgovorili pritrdilno. Ko pa sem vprašala, kaj jim je bilo najbolj všeč so večinoma odgovarjali, da je bila zanimiva učna ura, delo na računalniku, da so se veliko naučili o rastlini, predvsem pa jim je bila všeč računalniška igrica, ki je bila tudi poučna.

Učenci, ki so sodelovali v raziskavi imajo v povprečju radi naravoslovje (graf 1). 32,3 % učencev se s trditvijo popolnoma strinja, 26 % se jih niti ne strinja, niti strinja, 1 % pa se s trditvijo sploh ne strinja. Glede na te rezultate (M = 3,9; SD = 1,0) bi lahko trdila, da sem imela v eksperimentu učence, ki imajo radi naravoslovje in so zato lepo sodelovali, prav tako jim je bila učna ura zanimiva in poučna. Ta ljubezen do naravoslovja se je pri nekaterih verjetno odražala tudi v dobrem reševanju predtesta, pri drugih pa v izboljšanju znanja na potestu, saj so z zanimanjem in željo poslušali nekaj, kar imajo radi.

Graf 1: Prikaz strinjanja s trditvijo: Rad/-a imam naravoslovje.

Učenci so mnenja, da računalniška igra ni bila prezahtevna za njihovo starost (M = 1,2; SD = 0,7). Iz grafa 2 je vidno, da se 85,4 % učencev s trditvijo sploh ne strinja, 10,4 % učencev se s trditvijo strinja, le 2,1 % pa se s trditvijo popolnoma strinja. Učenci so igro ocenili primerno njihovi starosti, kar pa sem jaz na začetku zelo dvomila, saj ni tako enostavna za razumevanje.

Učenci so res hitro osvojili navodila in pomen računalniške igre. Nekaj izjem je bilo, ki igre ob prvem igranju niso osvojili, vendar so po nekaj poskusih tudi oni vedeli, kaj morajo početi.

Graf 2: Prikaz strinjanja s trditvijo: Računalniška igra je bila pretežka za mojo starost.

Učenci so pokazali, da jim angleški jezik v igri ni predstavljal težav (M = 1,5; SD = 0,8). Iz grafa 3 razberemo, da se kar 67,7 % učencev sploh ne strinja, da zaradi angleškega jezika igre niso znali odigrati. 5,2 % učencev se s trditvijo niti ne strinja, niti strinja, zanemarljiv procent pa je tistih, ki se s trditvijo strinjajo oz. popolno strinjajo. Največjo dilemo pri izbiri 4. razreda za simulacijo rasti in razvoja rastline s pomočjo te računalniške igre mi je predstavljal ravno jezik, vendar so učenci pozorno opazovali, si hitro zapomnili in si tudi pomagali s slovarčkom, ki sem jim ga razdelila. Hitro so osvojili vse besede in igro igrali, kot da bi bila v slovenščini. To se kaže tudi v nestrinjanju s to trditvijo.

Graf 3: Prikaz strinjanja s trditvijo: Zaradi angleškega jezika igre nisem znal/-a odigrati.

Učenci so se med učno uro počutili prijetno (M = 4,7; SD = 0,8). Kar 75 % učencev se je popolnoma strinjalo s trditvijo, 19,8 % pa se je s trditvijo samo strinjalo (graf 4). Prijetno vzdušje se je čutilo na daleč, učenci so bili nasmejani, motivirani in zbrani, ves čas so igrali igro in misli jim niso uhajale drugam, kar so tudi potrdili z odgovori.

Graf 4: Prikaz strinjanja s trditvijo: Med učno uro sem se počutil/-a prijetno.

Pri trditvi o izboljšanju rezultatov po več poskusih (graf 5) smo dobili drugačne odzive (M = 4,1; SD = 1,4). 63,5 % učencev se popolnoma strinja s trditvijo, da se po več poskusih igranja dobi boljše rezultate, 12,5 % pa je takih, ki se s trditvijo sploh ne strinjajo. Učenci so pokazali, da želijo dosegati boljše rezultate, kazala se je tudi pozitivna tekmovalnost, želeli so, ne samo izboljšati svoj rezultat, temveč tudi premagati tistega, ki je imel najboljši rezultat. Seveda pa je to nekaterim, ki so pozorno opazovali in zraven razmišljali ,uspevalo, drugim, ki pa niso dobro spremljali vseh pogojev in okoliščin, pa tudi ne.

Graf 5: Prikaz strinjanja s trditvijo: Pri igranju računalniške simulacije sem po več poskusih dobil/-a boljše rezultate.

Učenci so se s trditvijo, da bi imeli večjo motivacijo za učenje naravoslovja, če bi se lahko učili s pomočjo računalniških simulacij (graf 6), večinoma popolnoma strinjali (68,8 %). Kar 10,4 % se s trditvijo niti ne strinja, niti strinja (M = 4,4; SD = 1,0).

Graf 6: prikaz strinjanja s trditvijo: Imel/-a bi večjo motivacijo za učenje naravoslovja, če bi se lahko učil/-a preko računalniških simulacij.

34 razumevanje procesa fotosinteze, naloge posameznih organov in delovanje same rastline, predstavljajo kar nekaj težav. Nekaj učencev ima napačne ali pomanjkljive predstave o rastlinah. Te se lahko nadaljujejo skozi celotno formalno izobraževanje v odraslo dobo (Domingos – Grillo idr., 2012). Napačne in nepopolne predstave, ki sem jih pri reševanju predtesta najpogosteje zasledila so:

- Razlika steblo − deblo. Učenci vedo, kateri del rastline predstavlja steblo oziroma deblo, vendar še nimajo jasne predstave, da je deblo olesenelo steblo. Na sliki se dobro vidi, da je narisana rastlina regrat, njegov organ pa imenujemo steblo.

- Semena rastline se razvijejo iz korenin. Nekateri učenci so prepričani, da ker se semena, iz katerih zrastejo rastline, nahajajo v prsti, tam tudi nastanejo. Ne dojemajo še procesa oploditve in kako se iz cveta razvije plod s semenom, ki nato pade na tla in iz njega začne kaliti in se razvijati nova rastlina (Mastnak 2007).

- Rastlina si s pomočjo korenin priskrbi hrano. S to napačno predstavo so se ukvarjali že številni raziskovalci. Marmaroti in Galanopoulou (2007) sta pojasnila, da se učenci ne zavedajo, da rastline s pomočjo fotosinteze same pridelajo svojo hrano, s koreninami pa črpajo vodo in mineralne snovi iz tal. Učenci se ne zavedajo funkcije proizvajalcev, ki jo imajo rastline v ekosistemih. Rastline za proizvodnjo hrane uporabljajo liste in druge zelene dele. List zato lahko imenujemo rastlinska tovarna hrane (Attenbourough idr., 1996).

- Rastline imajo cvet samo zato, da so lepe in da privabijo žuželke. Koller in Volkenburgh (2011) pravita, da se zavedajo, da je rastlina živa, vendar jim pomankanje osrednje organizacije (možgani, srce, živčni sistem) otežujejo razumevanje njihovega delovanja.

Učenci se srečujejo pretežno z rožami, ki so posajene na balkonih ali v šopkih vaz. Zato dojemajo cvet kot dekoracijo. Ne zavedajo pa se procesov spolnega razmnoževanja, ki potekajo v cvetovih. Kot je dejal Willmer (2011), učenci velikokrat ne razlikujejo med

In document UPORABA RAČUNALNIŠKE SIMULACIJE RASTI IN RAZVOJA RASTLINE PRI POUKU NARAVOSLOVJA IN (Strani 26-0)