Kratka predstavitev posameznih intervjujev in sogovornikov

Pri iskanju primernih kandidatov za intervju sem si najprej napisala nazive institucij in organizacij, za katere sem vedela, da se tako ali drugače ukvarjajo z vprašanjem brezdomstva v Novi Gorici. Katere so te institucije, kako sem z njimi prišla v stik ter katera so (po mojem mnenju) njihova glavna sporočila, sem na kratko opisala v nadaljevanju.

Intervju s strokovno vodjo (univ. dipl. soc. ped.) programa Dnevnega centra za uporabnike prepovedanih drog zdruţenja ŠENT Nova Gorica (oseba M )⁸

Dnevni center za uporabnike prepovedanih drog je bil prva organizacija s katero sem prišla v stik na samem začetku, ko sem še snovala idejo za temo diplomskega dela. Prav strokovni vodji programa se moram zahvaliti za končno opredelitev teme s katero se ukvarjam v pričujočem delu. Na DC ŠENT sem najprej opravila nekakšen neformalni uvodni pogovor, kjer sva s strokovno vodjo diskutirali o vprašanju brezdomstva v Novi Gorici in o tem, kako zanje v bistvu ni nobenega konkretnega programa, niti nekega pregleda moţnosti za reševanje nastanitvene problematike tega segmenta prebivalstva. DC ŠENT je namreč edini prostor, kamor se brezdomci lahko zatečejo čez dan in kjer lahko poskrbijo za svoje osnovne potrebe (pranje oblačil, kuhanje, počitek na toplem,…). Čeprav je dnevni center v prvi vrsti namenjen uporabnikom prepovedanih drog, to seveda ni pogoj za obisk. Tudi drugi sogovorniki so DC ŠENT omenjali kot praktično edino, čeprav zgolj posredno in nikakor ne celostno, rešitev na področju brezdomstva v Novi Gorici.

Iz samega intervjuja bi na tem mestu izpostavila dve stvari. Kot prvo potrebo po intimi in zasebnem prostoru, ki je po mnenju sogovornice ena glavnih nepotešenih potreb ljudi brez doma. Kot drugo pa predlog sogovornice glede tega, kako se lotiti reševanja nastanitvenega vprašanja brezdomcev. Najprej je, po njenem mnenju, pravzaprav potrebno definirati kakšne

8 Oznake oseb sem navedla zaradi laţjega pregleda oz. orientacije v nadaljevanju. S črkami, uporabljenimi za označbo posamezne intervjuvane osebe, sem namreč označila tudi izseke iz intervjujev v interpretaciji po področjih (str. 49).

47

so značilnosti brezdomske populacije pri nas, kakšne so njihove potrebe, kakšne oblike nastanitve bi pokrile te potrebe, ali bi bilo smiselno oblikovati več različnih nastanitvenih programov, v kolikšni meri bi bili posamezni programi sploh realno izvedljivi itd. Šele nato bi se lahko lotili iskanja sredstev in primernega prostora.

Intervju s predstavnico (univ. dipl. RP, spec. ZDT) Društva prostovoljcev VZD (oseba A) Društvo prostovoljcev VZD deluje v Ljubljani ţe več kot 18 let, v Novi Gorici pa na področju brezdomstva deluje od leta 2011 (Zapisnik..., 2013) in je pravzaprav edina organizacija, ki se ukvarja neposredno z brezdomci na območju Nove Gorice. Tudi z njimi sem stopila v stik prek elektronske pošte in se domenila za intervju na Mirenskem gradu (sedeţ organizacije).

Izvedela sem, da imajo, poleg deljenja toplih večerji čez teden, na gradu tudi t.i. resettlement program (od leta 2009). Dva brezdomca pri njih ţivita, štiri do šest pa se jih vozi iz Ljubljane in čez teden ostaja pri njih. Vključujejo se v skupnostno ţivljenje, pomagajo pri delu ter na splošno gradijo odnos in socialni kapital. Kot razlog, zakaj prihajajo k njim brezdomci iz Ljubljane in ne iz Nove Gorice, je sogovornica navedla, da je v Ljubljani ţe zgrajena mreţa (tam imajo dnevni center in zavetišče) oz. dovolj zaupanja, da so brezdomci pripravljeni sodelovati v tovrstnem projektu, medtem ko so v Novi Gorici šele na začetku poti. Brez trdnega, pozitivnega odnosa in zaupanja se, po mnenju sogovornice, teţko kakorkoli ukrepa.

Društvo prostovoljcev VZD prav zaradi tega zagovarja in upošteva načelo postopnosti oz.

majhnih korakov. Da se zgradi odnos in zaupanje, je namreč potreben čas. Poleg tega se člani društva, pri delu z brezdomci trudijo krepiti občutek njihove lastne vrednosti. Brez človekovega dostojanstva in občutka vrednosti namreč katerikoli posameznik teţko sprejme pomoč ali spremeni svoj način ţivljenja na bolje.

Intervju z direktorico (mag. prav. in manag. neprem.) JSS MONG (oseba T )

Na Javni stanovanjski sklad MONG sem najprej naslovila elektronsko pošto s predstavitvijo ideje mojega diplomskega dela in prošnjo za kakšno koli informacijo v zvezi z brezdomci v Novi Gorici in njihovimi nastanitvenimi moţnostmi. Direktorica stanovanjskega sklada se je hitro odzvala s povabilom na razgovor. Dogovorili sva se za datum in uro intervjuja. Z obiskom JSS MONG sem ţelela izvedeti več o sistemski ureditvi oz. delovanju javnega sektorja na področju reševanja brezdomstva v Novi Gorici, o bivalnih enotah in drugih obstoječih rešitvah stanovanjskih stisk ter morebitnih načrtih za prihodnost.

Moram reči, da je bil intervju precej izčrpen. Povzamem lahko, da v Novi Gorici še nimamo bivalnih enot niti enotne strategije reševanja brezdomstva. Sem pa začutila pripravljenost s

48

strani JSS MONG, da bi se situacija izboljšala. JSS je pripravljen sodelovati z drugimi akterji pri iskanju rešitve in po svojih močeh prispevati prostore. Prav iskanje primernega prostora je precejšen izziv in ovira pri reševanju brezdomstva v Novi Gorici. Še najraje bi JSS dal morebitna razpoloţljiva stanovanja v najem določeni organizaciji, ki se ukvarja z brezdomstvom. Ta bi nato poskrbela za primernost najemnikov, plačilo najemnin in nastanitveno podporo svojim uporabnikom. Sogovornici se zdi zelo dober zgled projekt nastanitvene podpore Kraljev Ulice.

Intervju s predstavnico oddelka za druţbene dejavnosti MONG (oseba N )

Na oddelku za druţbene dejavnosti sem se oglasila po intervjuju na JSS MONG. Oboje je namreč v občinski stavbi. Še pred tem, sem tudi na ta oddelek naslovila prošnjo po informacijah s področja brezdomstva, tako da so, ko sem se predstavila, ţe vedeli, kaj me zanima. Predstavnica oddelka sicer ni ţelela, da se pogovor snema, vseeno pa sem si uspela zabeleţiti kar nekaj uporabnih informacij. Med drugim sem izvedela, da je bil zadnji projekt (zavetišče za brezdomce) zasnovan leta 2011. Projekt naj bi se ustavil zaradi nasprotovanja občanov⁹. Po mnenju sogovornice je glavni problem pri reševanju brezdomstva v pomankanju sredstev in primernih prostorov za nastanitev brezdomcev. Povedala je, da so občine pri reševanju brezdomstva prepuščene same sebi, saj v Sloveniji nimamo enotnega drţavnega programa, za reševanje te problematike. Občine so glede na veljavno delitev pristojnosti med nacionalno in lokalno ravnjo tudi uradno nosilke stanovanjske oskrbe za svoje občane in občanke (Hegler, 2013).

Intervju s socialnim delavcem CSD, ki je zadolţen za brezdomce v Novi Gorici (oseba V) Tudi na CSD sem se odpravila po predhodnem dogovoru prek elektronske pošte. Najprej sva s sogovornikom imela uvoden pogovor, kasneje pa sem posnela še intervju. Tudi sogovornik s centra je pokazal pripravljenost za razrešitev situacije brezdomcev v Novi Gorici. CSD je ţe veliko naredil na področju urejanja t.i. formalnega socialnega statusa posameznikov (zdravstveno zavarovanje, prijava stalnega bivališča, denarna socialna pomoč, razne subvencije itd.), prav tako pa neprestano opozarjajo javnost na obstoj problema brezdomstva v Novi Gorici. Z brezdomstvom se CSD v Novi Gorici ukvarja ţe več kot 12 let. Po svojih najboljših močeh pomagajo reševati individualne primere deloţacij, brezdomstva, revščine itd. V smislu neke sistematične rešitve in oblikovanja nastanitvene podpore pa konkretnih načrtov ali rešitev še ni. V preteklosti so sicer ţe bile ideje (npr. za odprtje zavetišča) ampak

9 Več o tem v nadaljevanju.

49

ni prišlo do realizacije. Predstavnik CSD verjame, da je ključ uspešne pomoči v vzpostavitvi pristnega odnosa do sočloveka, zaupanju in iskreni ţelji po rešitvi situacije (z obeh strani).

Prav tako je mnenja, da lahko aktivacija posameznika in občutek koristnosti veliko pripomore k izboljšanju njegovega poloţaja. Pomembno se mu zdi tudi komplementarno sodelovanje med različnimi organizacijami, še posebno v zadnjem času. Opaţa namreč porast revščine, brezposelnosti in skritega brezdomstva, tudi na račun t.i. gospodarske krize v zadnjih letih.