Odzivi družbe oz. ostalih meščanov na brezdomce

RV: Kako se po mnenju in izkušnjah intervjuvancev na brezdomce odzivajo ostali Novogoričani?

V raznih prispevkih o brezdomcih pogosto beremo o negativnem odnosu druţbe do njih. Tako nisem mogla mimo vprašanja, kakšen je po mnenju sogovornikov odnos ostalih Novogoričanov do brezdomnih prebivalcev mesta (V: …zanimivo vprašanje...in bo tudi zanimiv odgovor; Različni.). Čeprav se ljudje na brezdomce, tako kot na vse drugo, različno odzivamo se je večina odgovorov vseeno nagibala bolj v negativno smer.

NEGATIVNI ODNOS NOVOGORIČANOV DO BREZDOMCEV

Kot sem pisala ţe v teoretičnem delu, so brezdomci pogosto stigmatizirani in večinoma se ljudje nanje odzivajo z odporom. Take so tudi izkušnje intervjuvancev (V: Tudi tukaj v Novi Gorici nekaterim brezdomci niso všeč… Nad temi ljudmi so se zgraţali in tako naprej...Nekateri se še vedno zgraţajo.…Biti brezdomna oseba pomeni biti stigmatiziran s

68

strani okolja v katerem ţiviš. Ljudje se te izogibajo,…; N: ….Imamo pa mi izkušnje kar se tiče nastanitev teh naših neprofitnih najemnikov, ker so včasih odvisniki od alkohola ali drog... in ko sostanovalci v neki stavbi to zaslutijo, so zelo, zelo proti njim. In potem sledijo prijave in ţelijo, da se jih izseli….Ţe na splošno ne znamo sprejemat, če je nekdo odvisnik ali pa zdravljen odvisnik. Ţe apriori smo proti. V kakšnih stavbah kjer so večinski lastniki ostali in mi imamo le eno do dve stanovanji, smo lahko kamen spotike, če vselimo ljudi s teţavami.

Sicer potem lahko vidijo, da nekdo sploh ni nek bavbav, da nekateri prav lepo ţivijo. Ampak dosti jih pa ima neke teţave. Ne znajo ţiveti v skupnosti...tukaj je potrebno nekaj narediti.).

Diskriminacijo brezdomcev je predstavnik CSD opazil celo s strani zdravstvenih delavcev (V: Včeraj sva po koordinaciji z eno kolegico debatirala o problemu, ki se pojavlja pri določenih posameznikih…Danes smo priče posameznikom, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje (obvezno in dopolnilno) in bi morali biti v zdravstvenih ustanovah obravnavani enakovredno ostali, pa so zaradi njihovega načina ţivljenja nezaţeleni. V primeru te kolegice lahko povem, da je zadevo preverila na ZZZS, kjer so jo seznanili, da omenjeni zdravniki še nimajo zapolnjene kvote, a vseeno te osebe niso ţeleli sprejet.… Oseba kot taka, je bila malo drugačna, posebna, ampak vseeno, je še vedno človek in si zdravstvo tega ne bi smelo privoščit.).

Ljudje pogosto naslavljajo kritike na organizacije in institucije, češ da za brezdomce ne naredijo dovolj, nihče pa ne pomisli, da bi lahko tudi sam kaj naredil za spremembo situacije.

Najraje bi te ljudi kar izbrisali (V: …so ljudje prihajali do nas in se jezili na nas, naj rešimo ta problem...; M: Tako neki standardni odgovori, da bi bilo boljše, če jih ne bi bilo, da bi mogli za to poskrbet... Kako pa? To pa nimajo idej… dostikrat slišimo, očitke glede zbiranja v centru…Več ali manj so zmeraj problemi s tem, da zakaj morejo biti lih tam v centru, da sej lahko bi šli kam drugam).

Dan danes v naši druţbi prepogosto primanjkuje sočutja, ne samo do brezdomcev, ampak do soljudi na splošno (V: Opaţam, da ljudje danes nimamo več te strpnosti za sočloveka, nimamo več posluha za tegobe drugega. Vsi skrbimo samo za lastno rit. Vsi bi radi imeli ne vem kolk denarja ampak pozabimo na svojega sobliţnjega.). K sreči pa niso vsi odzivi negativni. Nekateri ljudje so očitno ohranili nekaj občutka za sočloveka.

69

POZITIVNI ODZIVI OSTALIH PREBIVALCEV NOVE GORICE DO BREZDOMNIH POSAMEZNIKOV

O pozitivnih odzivih Novogoričanov je poročala zgolj predstavnica Društva prostovoljcev VZD (A: …v tem času, kar smo na sceni, tu v Novi Gorici...jst osebno nisem doţivela nekega zelo negativnega odziva. No dobro, ko smo delili hrano je bilo tud to: Pejte domov, kaj tle delaste?!« Ma so pa tudi ljudje, ki npr. pokličejo, da imajo obleke, če jih mi sprejemamo...

Obstaja neka zavest, da nekdo dela nekaj za te ljudi...Tudi odzivi prostovoljcev so dobri. Je prišlo nekaj novih, ki so ţeleli videti, kako to zgleda, in eni še vztrajajo pri nas.). Sogovornica je opazila dober odziv tudi s strani medijev, predvsem v smislu opozarjanja na obstoj problema brezdomstva v Novi Gorici (A: Tudi s strani medijev je odziv...recimo na radiju Robin, je bilo nekaj časa zelo ţivo. So objavljali razne prispevke,...pol v Primorskem dnevniku, so ţe imeli članke. Zdaj poteka ta akcija Vsak dan novinar, en dan nevladnik. Tako da je bila pri nas včeraj novinarka in je bila tisti dan prostovoljka….Televizija Koper je tudi imela ţe pred časom en prispevek, ko smo delili še na ulici. Tudi novinarji sami sprašujejo, kaj se sploh dogaja, pa kakšna je situacija.…Njim je interes predstavit problematiko in tudi mogoče spodbudit lokalno skupnost, da naj vendarle kaj naredi v tej smeri. Mislim vsaj jst nimam nekega slabega občutka. Je pozitivna spodbuda s strani medijev.).

LOČEVANJE MED BREZDOMCI IN UPORABNIKI DROG

Ločevanje ali enačenje med brezdomci in uporabniki drog je primer razhajanja mnenj pri opredeljevanju brezdomske populacije v Novi Gorici. Oboje predstavlja način gledanja druţbe na brezdomce. Med intervjuvanci sem imela zagovornico tako ene in druge strani.

Predstavnica Oddelka za druţbene dejavnosti je mnenja, da je treba odvisnike ločiti od brezdomcev (T: Trenutno jim na Dnevnem centru za uporabnike prepovedanih drog prostovoljci Vincencijeve zveze delijo tople obroke,... popoldne, v času, ko je center zaprt in tam ni uporabnikov, saj naj se ti dve populaciji ne bi mešali.). Sogovornici z Društva prostovoljcev VZD pa se zdi njihovo ločevanje nesmiselno. Opozarja na to, da se je tudi med strokovnimi delavci oblikovala neka umetna ločnica, ki bi jo mogli podreti saj je problem obeh segmentov populacije v svojem bistvu enak (A: Ja, se ločuje na te, ki so brezdomci, in odvisniki so kao drugo…Mi pa tako gledamo, s praktičnega vidika so to eni in isti ljudje…Čeprav če smo prav odkriti, se ne marajo preveč...Ma smo tudi mi sami v glavi naredili neko ločnico…bi morali tudi socialni delavci in strokovnjaki podirati te ločnice...Ker, konec koncev, imamo isti problem; neke nevrednosti, zavrţenosti, samo da se ga rešuje na drugačen način in z drugimi metodami. Lahko bi ga skupaj reševali...Tisti, ki so mogoče malo

70

na boljšem in nimajo lih problema še z drogo, bi lahko konec koncev pomagali drugim…Sam, da bi se to ustvarilo, je spet proces…).