71
Tabela 14:Splošen odnos do sebe – primerjalna ocena prvega in drugega ocenjevanja PRIMERJALNA OCENA MED PRVIM IN DRUGIM OCENJEVANJEM
MATEJ TINA
VISOK PORAST pozitivnega samovrednotenja na področju splošnega odnosa do sebe
ZELO VISOK PORAST pozitivnega samovrednotenja na področju splošnega odnosa
do sebe
PRVO IZPOLNJEVANJE LESTVICE
Učenec je z najvišjo možno oceno zelo drži, vedno je tako ovrednotil trditve “Zadovoljen sem s sabo.”, “Vsaj tako dober sem kot večina drugih ljudi.”, “Včasih se počutim zelo sposoben.”, “Čutim, da sem dosti vreden.” in “Sploh ne vem, če sem na kaj pri sebi ponosen.”.
Z oceno največkrat je tako, ne pa vedno je ovrednotil trditvi “Rad bi bil drugačen.” in “Imam veliko dobrih lastnosti.”.
S povprečno oceno včasih je tako je ovrednotil trditve “Delam dobre stvari.”, “O sebi razmišljam pozitivno.”, “Srečen sem.” in “Spoštujem sam sebe.”.
Z oceno največkrat ni tako, kdaj pa kdaj pa je ni ovrednotil nobene trditve.
Z najnižjo oceno sploh ni tako, nikoli ni tako je ovrednotil trditvi “Včasih se zdim sam sebi čisto zanič.” in “Sam sebi se zdim zguba.”.
Sama sem glede na prepoznavanje pojavljanja učenčevega vedenja in njegovega izražanja doživljanja z najvišjo možno oceno zelo drži, vedno je tako ovrednotila trditev “Sploh ne vem, če sem na kaj pri sebi ponosen.”.
Z oceno največkrat je tako, ne pa vedno sem ovrednotila trditvi “Včasih se zdim sam sebi čisto zanič.”
in “Rad bi bil drugačen.”.
S povprečno oceno včasih je tako sem ovrednotila trditve “Delam dobre stvari.”, “O sebi razmišljam pozitivno.”, “Včasih se počutim zelo sposoben.”, “Sam sebi se zdim zguba.” in “Srečen sem.”.
Z oceno največkrat ni tako, kdaj pa kdaj pa je sem ovrednotila trditve “Zadovoljen sem s sabo.”,
“Vsaj tako dober sem kot večina drugih ljudi.”, “Čutim, da sem dosti vreden.”, “Imam veliko dobrih lastnosti.” in “Spoštujem sam sebe.”.
Z najnižjo oceno sploh ni tako, nikoli ni tako nisem ovrednotila nobene trditve.
Vrednosti so pretvorjene v številčne ocene in vključno z obratnim vrednotenjem prikazane v grafu.
Glede na interpretacijo rezultatov s pomočjo priročnika (Musek Lešnik, 2017b) ima učenec ob prvem izpolnjevanju pretežno pozitivno samovrednotenje na področju splošnega odnosa do sebe, sama pa
72
sem njegovo izražanje samovrednotenja ocenila kot močno negativno. Ob primerjavi učenčevih in mojih odgovorov na lestvici pozitivnega samovrednotenja na področju splošnega odnosa do sebe opazimo pet trditev, kjer se najini odgovori ujemajo, eno trditev, kjer se odgovor razlikuje za eno vrednost, tri trditve, ki se razlikujejo za dve vrednosti in štiri, kjer se odgovori razlikujejo za tri vrednosti. Pri vseh je učenčeva ocena višja od moje. Prav tako opazimo kar nekaj neskladij med odgovori učenca in učiteljice, pa tudi znotraj učenčevih odgovorov. Sam pravi, da zelo drži, da je zadovoljen sam s sabo, se počuti sposobnega, dosti vrednega in je vsaj tako dober, kot večina drugih ljudi, hkrati pa sploh ne ve, če je na kaj pri sebi ponosen. Največkrat si želi, da bi bil drugačen in obenem trdi, da ima veliko dobrih lastnosti. Samo včasih je srečen, spoštuje sam sebe, o sebi razmišlja pozitivno in dela dobre stvari. Hkrati pa si ne želi, da bi bil drugačen in največkrat nima veliko dobrih lastnosti, kar se ne ujema s trditvami z najvišjo oceno. Spodbudno pa je mnenje, da se nikoli sam sebi ne zdi čisto zanič in zguba. Prikazano neskladje odgovorov se ujema z mojim vrednotenjem, da ne ve, če je na kaj pri sebi res ponosen in se zdi običajno sam sebi čisto zanič, zaradi česar bi bil rad drugačen. Občasno izraža, da je srečen, da dobro opravi stvari, je pozitivno naravnan, verjame vase, da nekaj zmore, prav tako pa tudi obupa in občasno reče za sebe tudi zelo žaljive stvari (sem neumen, zabit) in deluje, kot da mu je vseeno. Redko opažam, da je s seboj zadovoljen, da se čuti vrednega primerljivo drugim ljudem, opažam pa zelo nizko samospoštovanje. Največje neskladje med učenčevimi in mojimi odgovori je opazno pri trditvah “Zadovoljen sem s sabo.”, “Včasih se zdim sam sebi čisto zanič.”, “Vsaj tako dober sem kot večina drugih ljudi.”, “Včasih se počutim zelo sposoben.”, za dve vrednosti pa se razlikuje vrednotenje trditev “Včasih se počutim zelo sposoben.”,
“Sam sebi se zdim zguba.” in “Imam veliko dobrih lastnosti.”. V vseh primerih se učenec ocenjuje bolj pozitivno, kot njegovo samovrednotenje preko njegovega vedenja iz izražanja prepoznavam jaz.
Pozitivno samovrednotenje je odlično, vendar rezultati prikazujejo, da je verjetno nerealno.
DRUGO IZPOLNJEVANJE LESTVICE
Učenec je z najvišjo možno oceno zelo drži, vedno je tako ovrednotil trditve “Zadovoljen sem s sabo.”, “O sebi razmišljam pozitivno.”, “Imam veliko dobrih lastnosti.” in “Spoštujem sam sebe.”.
Z oceno največkrat je tako, ne pa vedno je ovrednotil trditve “Delam dobre stvari.”, “Včasih se počutim zelo sposoben.”, “Čutim, da sem dosti vreden.” in “Srečen sem.”.
S povprečno oceno včasih je tako je ovrednotil trditve “Včasih se zdim sam sebi čisto zanič.”, “Vsaj tako dober sem kot večina drugih ljudi.” in “Sam sebi se zdim zguba.”.
Z oceno največkrat ni tako, kdaj pa kdaj pa je je ovrednotil trditev “Sploh ne vem, če sem na kaj pri sebi ponosen.”.
Z najnižjo oceno sploh ni tako, nikoli ni tako je ovrednotil trditev “Rad bi bil drugačen.”.
73
Sama sem glede na prepoznavanje pojavljanja učenčevega vedenja in njegovega izražanja doživljanja z najvišjo možno oceno zelo drži, vedno je tako ovrednotila trditev “Srečen sem.”.
Z oceno največkrat je tako, ne pa vedno sem ovrednotila trditve “Zadovoljen sem s sabo.”, “Delam dobre stvari.”, “Vsaj tako dober sem kot večina drugih ljudi.”, “O sebi razmišljam pozitivno.”,
“Čutim, da sem dosti vreden.”, “Imam veliko dobrih lastnosti.” in “Spoštujem sam sebe.”.
S povprečno oceno včasih je tako sem ovrednotila trditvi “Včasih se zdim sam sebi čisto zanič.” in
“Včasih se počutim zelo sposoben.”.
Z oceno največkrat ni tako, kdaj pa kdaj pa je sem ovrednotila trditve “Rad bi bil drugačen.”, “Sam sebi se zdim zguba.” in “Sploh ne vem, če sem na kaj pri sebi ponosen.”
Z najnižjo oceno sploh ni tako, nikoli ni tako nisem ovrednotila nobene trditve.
Vrednosti so pretvorjene v številčne ocene in vključno z obratnim vrednotenjem prikazane v grafu.
Glede na interpretacijo rezultatov s pomočjo priročnika (Musek Lešnik, 2017b) ima učenec ob drugem izpolnjevanju visoko pozitivno samovrednotenje na področju splošnega odnosa do sebe, sama pa sem njegovo izražanje samovrednotenja ocenila kot pretežno pozitivno. Ob primerjavi učenčevih in mojih odgovorov na lestvici pozitivnega samovrednotenja na področju dosežkov in uspehov opazimo štiri trditve, kjer se najini odgovori ujemajo in devet trditev, kjer se odgovor razlikuje za eno vrednost. Razlike za več kot dve vrednosti pa ni. Pri šestih je učenčevo vrednotenje višje od mojega, pri treh pa moje. Glede na prikaz v grafu lahko opazimo, da odgovori niso nižji od ocene tri. Pri večini odgovorov je učenec spremenil vrednotenje – tako na višje, kot na nižje, odgovori pa so med seboj bolj enotni, smiselno povezani, se med seboj bolj ujemajo in v primerjavi z mojimi kažejo realnejše stanje njegovega izkazanega doživljanja.
PRIMERJALNA OCENA MED PRVIM IN DRUGIM OCENJEVANJEM
Pri primerjavi učenčevega prvega in drugega ocenjevanja beležimo visok porast pozitivnega samovrednotenja na področju splošnega odnosa do sebe, pri meni pa zelo visok porast. Prav tako je opazno manjše neskladnje oziroma večje ujemanje med njegovimi in mojimi odgovori, pri razlikah pa manjše odstopanje v vrednostih. Učenec je določene trditve v prvem ocenjevanju ovrednotil z višjo oceno, pri drugem pa z nižjo, kar pa po mojem mnenju nikakor ni slabša ocena, temveč je izkazal le bolj realno samovrednotenje. Nižjo učenčevo oceno so dobile trditve “Včasih se zdim sam sebi čisto zanič.”, “Vsaj tako dober sem kot večina drugih ljudi.”, “Včasih se počutim zelo sposoben.”, “Sam sebi se zdim zguba.” in “Čutim, da sem dosti vreden.”. Višjo oceno so dobile trditve “Delam dobre stvari.”, “Rad bi bil drugačen.”, “O sebi razmišljam pozitivno.”, “Imam veliko pozitivnih lastnosti.”,
“Srečen sem.”, “Sploh ne vem, če sem na kaj pri sebi ponosen.” in “Spoštujem sam sebe.” Še vedno je moč opaziti neskladnje znotraj učenčevih odgovorov, a je to vseeno manjše in se trditve manj izključujejo. Za prepoznavanje in izkazovanje prepoznavanja svojih dobrih lastnosti, vrednosti in
74
sprejemanje samega sebe potrebuje zelo veliko učiteljeve podpore in spodbude. Prehod pri njegovih odgovorih iz ocene “največkrat je tako” na “vedno je tako” se pri Mateju pojavi izključno ob moji spodbudi in prepričanju, da zmore. V kolikor je prepuščen sam sebi, se še vrača v prejšnje vzorce. V splošnem je opazen napredek v samospoštovanju in pozitivnejše samovrednotenje na področju splošnega odnosa do sebe.
75
2.5.3.3 Lestvica pozitivnega samovrednotenja - telesni videz (Musek Lešnik, 2017c)
Tabela 15: Telesni videz – vrednotenje po priročniku (Musek Lešnik, 2017c) REZULTATI GLEDE NA VREDNOTENJE PO PRIROČNIKU MATEJ
Matej februar Tina februar Matej junij Tina junij