Opis pripomočkov pri raziskovanju in merski instrumenti

2.3.3.1 Dokumentirano gradivo, razgovori in del lastnega opazovanja

Pred začetkom izvajanja dejavnosti sem podatke o učencu zbrala iz obstoječe dokumentacije, ki mi je bila kot Matejevi učiteljici o njem dostopna. Splošno oceno, ki sem jo pridobila iz dokumentacije sem dopolnila še z lastnimi opazovanji učenca v šoli – pri pouku, med odmori, v podaljšanem bivanju in na dnevnih dejavnostih in dodatnimi razgovori s šolsko svetovalno službo, z učenčevimi učitelji in učitelji, ki so bili z njim tudi v preteklem šolskem letu. Pri tem me je zanimalo predvsem, kako oni vidijo Mateja, kakšne metode dela so imeli pri pouku, katere prilagoditve so Mateju omogočali, kako so ga ocenjevali, kakšne dejavnosti so morda izvajali na področju komunikacije, socialne interakcije in samozagovorništva. Prav tako sem opravila tudi pogovor z materjo, kjer sem bila prav tako osredinjena na področje komunikacije, socialnih interakcij in podpore samozagovorništva v domačem okolju.

2.3.3.2 Kontrolna lista samozagovorniških veščin za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in kontrolna lista veščin verbalnega in neverbalnega izražanja za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom

Za namen naloge sem sestavila dve kontrolni listi vedenja in veščin za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Na kontrolni listi veščin verbalnega in neverbalnega izražanja sem prepoznavala prisotnost postavk s področja govora, mimike, očesnega stika in telesa, v kontrolno listo samozagovorniških veščin pa sem vključila postavke, ki sem si jih oblikovala v skladu z raziskano literaturo in pričakovanji ter zahtevami, ki sem jih imela za učenca in sem jih želela razvijati z dramskimi dejavnostmi. Kontrolni listi sta mi bili v podporo za usmerjeno opazovanje in večjo objektivnost. Kontrolni listi sem izpolnila pred začetkom izvajanja dramskih dejavnosti in po končanem obdobju treh mesecev.

40

2.3.3.3 Kontrolna lista samozagovorniških veščin za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom

Kontrolna lista samozagovorniških veščin za drugo drugo vzgojno-izobraževalno obdobje prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je sestavljena iz 32 trditev, ki se nanašajo na samozagovorniške veščine, za katere sem ocenila, da bi jih učenec v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju zmogel in potreboval imeti usvojene. Pri vsaki trditvi sem zabeležila, ali trditev za učenca velja, delno velja ali ne velja. Odgovore “Ne velja.” sem ovrednotila z 0 točkami, “Delno velja.” z 1 točko in “Velja.” z 2 točkama. Trditve z obratnim vrednotenjem so označene posebaj. Večji, kot je učenčev nabor samozagovorniških veščin, višje je število zbranih točk. Po obdobju treh mesecev sem med seboj primerjala februarja in junija izpolnjeno kontrolno listo in kvalitativno ovrednotila opažanja.

2.3.3.4 Kontrolna lista veščin verbalnega in neverbalnega izražanja za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom

Kontrolna lista veščin verbalnega in neverbalnega izražanja za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je sestavljena iz štirih področij opazovanja – govora, očesnega stika, mimike in drže telesa. Pri vseh štirih področjih so oblikovane trditve o zaželenem in manj zaželenem vedenju, za katera sem ocenila, da jih učenec zmore in mora glede na njegove sposobnosti pokazati. Odsotnost zaželenega vedenja in prisotnost manj zaželenega pa je predstavljalo priložnost za napredovanje, podlaga za moje delo, usmeritev, kateri so moji cilji, da jih pri dečku dosežem na določenem področju opazovanja. Vsako trditev sem ovrednotila s tremi stopnjami: 0 - ni prisotno, 1 - delno prisotno, 2 - absolutno prisotno.

Vsako področje ima tudi dodaten prostor za opombe in dodatna opažanja. Točke sem na koncu seštela. Pri trditvah manj zaželenega vedenja sem točke vrednotila z obratnim vrednotenjem. Bolj, kot je bilo prisotno vedenje pri učencu zaželeno, višje je bilo število zbranih točk. Dodatna opažanja sem vrednotila kvalitativno. Po obdobju treh mesecev sem med seboj primerjala februarja in junija izpolnjeno kotrolno listo in kvalitativno ovrednotila opažanja.

41

2.3.3.5 Lestvice pozitivnega samovrednotenja (Musek Lešnik: 2017a, 2017b in 2017c) s področja telesnega videza, dosežkov in uspehov in splošnega odnosa do sebe

Prav tako sem za učenca izpolnila Lestvice pozitivnega samovrednotenja (Musek Lešnik: 2017a, 2017b in 2017c) s področja telesnega videza, dosežkov in uspehov ter splošnega odnosa do sebe.

Izpolnil jih je tudi učenec sam za sebe. Izpolnjevanje je potekalo v skupini s celotnim razredom, da učenec ni bil izpostavljen. Po izpolnjevanju sem se z vsakim učencem individualno pogovorila in preverila njegovo razumevanje navodil in izpolnjevanje (posebno pri postavkah z obratnim vrednotenjem, saj imajo učenci težnjo, da želijo imeti vse odgovore najboljše). Prav tako sem sama, kot tudi učenec (ponovno znotraj celotne skupine in z naknadnim individualnim preverjanjem razumevanja) vse tri lestvice ponovno izpolnila po treh mesecih izvajanja dramskih dejavnosti.

Lestivce pozitivnega samovrednotenja so namenjene odkrivanju stopnje samovrednotenja učencev na različnih področjih – na področju telesnega videza, dosežkov in uspehov ter splošnega odnosa do sebe. Uporabljajo jih lahko psihologi, šolski svetovalni delavci, svetovalni delavci in drugi strokovnjaki na področju svetovanja otrokom, mladostnikom in družinam. Primerne so za otroke od 10. leta naprej. Lahko se jih rešuje v obliki samoocene ali pa preko usmerjenega pogovora. Lestivce niso psihodiagnostični inštrumenti. Služijo kot pripomoček za prepoznavanje učencev, ki bi lahko imeli težave na področju samovrednotenja in služijo kot podlaga za razmislek o poglobljeni analizi otrokovih težav. Objavljene so v priročnikih, ki so dostopni tudi na spletni strani abced.si (https://www.abced.si/).

Vsaka lestvica je sestavljena iz trinajstih trditev. Za učenčevo lažje razumevanje sem jih preoblikovala v vizualno prijetnejšo obliko. Prav tako sem tudi ob ponovnem izpolnjevanju po treh mesecih ohranila prvotno obliko obrazca, in jo naknadno sama pretvorila v primerjalni obrazec.

Povečala sem velikost pisave in poenostavila navodila, ki sem jih pri izpolnjevanju lestvice povedala tudi ustno in učenca (skupaj z ostalimi sošolci) vodila od trditve do trditve. Ker za učence število 5 pomeni, da je to najboljše, nauspešnejše in najbolj zaželeno, sem ocene od 1 do 5 prikazala s sličico bolj ali manj nasmejanega obraza. Prav tako sem za vrednotenje ocen razširila trditve:

1  “Sploh ni tako, NIKOLI ni tako.” namesto “Sploh ni tako.”

2  “Največkrat NI tako, kdaj pa kdaj pa je.” namesto “Največkrat ni tako.”

3  “VČASIH je tako.” je ostalo enako.

4  “Največkrat JE tako, ne pa vedno.” namesto “Največkrat je tako.”

42

5  “Zelo drži, VEDNO je tako.” namesto “Zelo drži.”

Izpolnjene lestvice sem vrednotila po navodilih v priročniku (Musek Lešnik: 2017a, 2017b, 2017c).

Hkrati sem primerjala učenčeve odgovore pri prvem in drugem izpolnjevanju, moje odgovore pri prvem in drugem izpolnjevanju in primerjala ujemanje najinih odgovorov pri prvem in drugem izpolnjevanju. Ker sem pri učencu opažala nerealne samovrednotenje, sem njegove odgovore primerjala s seboj. Predpostavljala sem, da bo pri prvem izpolnjevanju razlika med najinim vrednotenjem večja, pri drugem pa se bo zmanjšala. Dečkovi odgovori so predstavljeni pod imenom MATEJ, moji pa pod imenom TINA.

2.3.3.6 Intervju s strokovno sodelavko

Pred in po izvajanju dramskih dejavnosti sem izvedla tudi polstrukturiran intervju s strokovno sodelavko, ki je bila prostovoljno občasno prisotna v razredu pri raziskovalnem procesu in je v skupino vstopala kot zunanji opazovalec ter s tem pripomogla pri vrednotenju opazovanega procesa.

Vprašanja sem imela sestavljena v naprej, in so bila pri obeh intervjuvanjih enaka. V kolikor pa sem želela ob posameznih odgovorih še kakšno pojasnilo, sem zastavila podvprašanje. Sodelavka ima večletne izkušnje pri ustvarjanju impra z različnimi skupinami otrok glede na starost, socialno ekonomski status, posebne potrebe itd. Učenec Matej, tako kot ostali učenci, so jo poznali, zato je bila v skupini sprejeta in ni predstavljala neznane osebe, ki bi rušila v občutek varnosti. Ker ni bila prisotna ves čas, so njena opažanja sprememb v funkcioniranju pomembno doprinesla k mojemu vrednotenju učenčevega razvoja/napredka, hkrati pa mi je bila v pomoč tudi pri evalviranju mojega izvajanja. Intervju sem kodirala s pomočjo svojih kontrolnih list na deduktivni način.

2.3.3.7 Raziskovalni dnevnik

Med samim procesom sem za opazovanje z udeležbo beležila raziskovalni dnevnik. Za vsako delavnico posebej sem vodila dnevniški zapis s svojimi opažanji, kjer sem opisovala odzivanje učenca tekom dejavnosti, evalvirala dejavnosti ter lastno izvedbo le-teh, občasno pa sem ga dopolnila z analizo video posnetkov. Učenca sem opazovala med dejavnostmi, ki sem jih izvajala z njegovim celotnim razredom, zato sem dnevniški zapis vodila za vse vključene učence, ker se je Matejevo odzivanje porajalo znotraj celotne skupine in je bil pogoj za razumevanje njegovega funkcioniranja predvsem poznavanje cele skupine. Za uspešno izvedbo, povezanost skupine, občutek varnosti, motiviranost, pozornost in koncentracijo sem bila pozorna na vse udeležene učence, saj je le tako

43

znotraj skupine kar naj več dobil vsak udeleženi učenec. Po vsakem srečanju sem s skupino izvedla tudi pogovor o njihovem doživljanju aktivnosti, predlogih in željah za naslednjič. Vsako srečanje sem pripravljala sproti na podlagi izvedbe predhodnega, izkušenj, poteka in vsega, kar sem sama lahko zaznala, občasno pa mi je bila v podporo pri evalviranju celotnega procesa strokovna sodelavka.