Al-Hamdan Z, Owidat IA, Al-Faouri I, Codier E (2016). Correlating emotional intelligence and job performance among Jordanian hospitals’ registered nurses. Nurs Forum 52(1): 12–
20. doi:10.1111/nuf.12160.
Avsec A, Pečjak S (2003). Emocionalna inteligentnost kot kognitivno-emocionalna sposobnost. Psihol Obz 12(2): 35–48.
Dostopno na: http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2003_2/avsec_pecjak.pdf
<20.12.2020>.
Bar-On R (2006). The Bar-On model of emotional-social intelligence (ESI). Psicothema 18: 13–25.
Dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/6509274_The_Bar-On_Model_of_Emotional-Social_Intelligence <2.2.2021>.
Goleman D (2001). Čustvena inteligenca na delovnem mestu. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Goleman D (2017). Čustvena inteligenca: zakaj je lahko pomembnejša od IQ. 7. izd.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Gong Y, Wu Y, Huang P, Yan X, Luo Z (2020). Psychological empowerment and work engagement as mediating roles between trait emotional intelligence and job satisfaction.
Front Psychol 11: 232. doi: 10.3389/fpsyg.2020.00232.
Hajdinjak A, Meglič R (2017). Sodobna zdravstvena nega. 2. izd. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.
Heydari A, Kareshki H, Armat MR (2016). Is nurses' professional competence related to their personality and emotional intelligence? a cross-sectional study. J Caring Sci 5(2):
121–31. doi: 10.15171/jcs.2016.013.
Lawal AM, Idemudia ES (2017). The role of emotional intelligence and organisational support on work stress of nurses in Ibadan, Nigeria. Curationis 40(1): a1715. doi:
10.4102/curationis.v40i1.1715.
Magpantay-Monroe ER (2015). Exploring the emotional intelligence of Florence Nightingale. Asia Pac J Oncol Nurs 2(2): 107–11. doi: 10.4103/2347-5625.157587.
Mauch B (2021). Čustvena inteligenca: kako lažje nad tegobe sodobnega načina življenja.
1. izd. Maribor: Kulturni center.
Michelangelo L (2015). The overall impact of emotional intelligence on nursing students and nursing. Asia Pac J Oncol Nurs 2(2): 118–24. doi: 10.4103/2347-5625.157596.
25
Moss MT (2005). The emotionally intelligent nurse leader. 1. izd. San Francisco: Jossey-Bass.
Nespereira-Campuzano T, Vázquez-Campo M (2017). Emotional intelligence and stress management in nursing professionals in a hospital emergency department. Enferm Clin 27(3): 172–8. doi: 10.1016/j.enfcle.2017.02.008.
Oyur Celik G (2017). The relationship between patient satisfaction and emotional intelligence skills of nurses working in surgical clinics. Patient Prefer Adherence 7(11):
1363–8. doi: 10.2147%2FPPA.S136185.
Pečjak S, Avsec A (2003). Konstrukt emocionalne inteligentnosti. Psihol Obz 12(1): 55–
66.
Dostopno na: http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2003_1/pecjak_avsec.pdf
<20.12.2020>.
Pérez-Fuentes MdC, Molero Jurado MdM, Gázquez Linares JJ, Oropesa Ruiz NF (2018).
The role of emotional intelligence in engagement in nurses. Int J Environ Res Public Health 15(9): 1915. doi:10.3390/ijerph15091915.
Raghubir AE, (2018). Emotional intelligence in professional nursing practice: A concept review using Rodgers's evolutionary analysis approach. Int J Nurs Sci 5(2): 126–30. doi:
10.1016/j.ijnss.2018.03.004.
Rezaei F, Douki MF, Mataee SG, Marzban Z, Mirza E (2018). Comparison of the relationship between emotional intelligence and organizational cultural attitudes among nurses. Brain 9(3): 63–8.
Dostopno na: https://edusoft.ro/brain/index.php/brain/article/view/842 <29.1.2021>.
Salovey P, Brackett MA, Mayer JD (2007). Emotional Intelligence: key readings on the Mayer and Salovey model. 2. izd. Port Chester, NY: Dude publishing.
Samaei SE, Khosravi Y, Heravizadeh O, Gholinia Ahangar H, Pourshariati F, Amrollahi M (2017).The effect of emotional intelligence and job stress on burnout: a structural equation model among hospital nurses. Int J Occup Hyg 9(2): 52–59.
Dostopno na: https://ijoh.tums.ac.ir/index.php/ijoh/article/view/273 <25.2.2021>.
Sarabia-Cobo CM, González Suárez S, Menéndez Crispín EJ, et al. (2017). Emotional intelligence and coping styles: An intervention in geriatric nurses. App Nurs Res 35: 94–8.
doi: 10.1016/j.apnr.2017.03.001.
Sharma J, Dhar RL, Tyagi A (2016). Stress as a mediator between work–family conflict and psychological health among the nursing staff: moderating role of emotional
intelligence. App Nurs Res 30: 268–75. doi: 10.1016/j.apnr.2015.01.010.
26
Simmons S, Simmons JC (2000). Merjenje čustvene inteligence. 1. izd. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Skela Savič B (2009). Zdravstvena nega in raziskovanje: nekateri vplivni dejavniki za razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline v Sloveniji. Obzor Zdr Neg 43(3): 209–
22.
Dostopno na:
https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2726 <12.11.2020>.
Szczygiel DD, Mikolajczak M (2018). Emotional intelligence buffers the effects of negative emotions on job burnout in nursing. Front Psychol 9(2649). doi:
10.3389/fpsyg.2018.02649.
Toyama H, Mauno S (2017). Associations of trait emotional intelligence with social support, work engagement, and creativity in Japanese eldercare nurses. Jpn Psychol Res 59(1): 14–25. doi: 10.1111/jpr.12139.
Vahidi M, Areshtanab HN,Bostanabad MA (2016). The relationship between emotional intelligence and perception of job performance among nurses in north west of Iran.
Hindawi 2016(5). doi: 10.1155/2016/9547038.
VandeWaa AA, Turnipseed DL, Cain G (2016). Panacea or placebo? An evaluation of the value of emotional intelligence in healthcare workers. J J Health Hum Serv Adm 38(4):
438–77. doi: 10.5465/AMBPP.2014.10809abstract.
Weisinger H (2001). Čustvena inteligenca pri delu z ljudmi. 1. izd. Ljubljana: Tangram.
World health organisation – WHO (2020). Health topics: Nursing and midwifery.
Dostopno na: https://www.who.int/health-topics/nursing#tab=tab_1 <12.2.2021>.
Zhu Y, Liu C, Guo , Zhao L, Lou F (2015). The impact of emotional intelligence on work engagement of registered nurses: the mediating role of organisational justice. J Clin Nurs 24(15–16): 2115–24. doi: doi.org/10.1111/jocn.12807.
12 PRILOGA: Prikaz rezultatov izbranih študij
Tabela 3: Prikaz rezultatov izbranih študij
Avtor, leto,
država Raziskovalni
dizajn Vzorec Namen študije Ključna spoznanja oziroma rezultati
Heydar et
Vključenih je bilo 220 diplomiranih medicinskih sester, ki delajo na 140 različnih kliničnih oddelkih v enajstih učnih bolnišnicah, povezanih z Iransko Univerzo Medicinskih ved.
Oceniti stopnjo usposobljenosti medicinskih sester in možno povezavo z njihovo osebnostjo in čustveno inteligenco.
Ocene čustvene inteligence in osebnosti so pokazale pomembno povezavo z usposobljenostjo medicinskih sester, na kar kaže skoraj 20-odstotna razlika v ocenah usposobljenosti medicinskih sester, kadar so osebnostne lastnosti boljše, in 40-odstotno razliko, kadar je
Raziskati posredne in neposredne odnose med čustveno inteligenco, socialno podporo, zavzetostjo za delo in ustvarjalnostjo. Preučiti, ali čustvena inteligenca moderira odnos med drugimi preučevanimi spremenljivkami; socialno podporo, zavzetostjo za delo in ustvarjalnostjo.
Rezultati so pokazali pozitivno povezavo med čustveno inteligenco in drugimi preučevanimi spremenljivkami.
Ugotovili so, da višja, kot je stopnja čustvene inteligence, boljše so povezave med spremenljivkami;
socialna podpora, zavzetost za delo in ustvarjalnost.
Al-Hamdan
et al., 2016 Presečna korelacijska študija
Vključenih je bilo 194 diplomiranih medicinskih sester, ki delajo v šestih različnih bolnišnicah v Jordaniji. Od tega sta dve bolnišnici zasebni, dve javni in dve učni bolnišnici.
Raziskati sposobnost čustvene inteligence medicinskih sester in razmerje med čustveno inteligenco in delovno uspešnostjo med medicinskimi sestrami jordanskih bolnišnic.
Ugotovitve študije so potrdile povezavo med stopnjo čustvene inteligence medicinskih sester in delovno uspešnostjo. različnih kliničnih centrih v Andaluziji (Španija).
Raziskati povezavo med čustveno inteligenco in zavzetostjo za delo pri medicinskih sestrah ter ugotoviti, kakšen vpliv imajo posamezne komponente čustvene inteligence na zavzetost za delo.
Rezultati so pokazali, da so medicinske sestre z višjo stopnjo čustvene inteligence dosegle višje rezultate pri zavzetosti za delo, pri čemer je imela interpersonalna komponenta največji vpliv na zavzetost za delo.
Vahidi et al., 2016
Presečna korelacijska študija
Vključenih je bilo 338 diplomiranih medicinskih sester iz različnih učnih bolnišnic na severozahodu Irana, ki so imele vsaj eno leto delovnih izkušenj in pri njih ni bila prisotna nobena mentalna bolezen.
Ugotoviti razmerje med čustveno inteligenco in percepcijo delovne uspešnosti med medicinskimi sestrami.
Med čustveno inteligenco medicinskih sester in njihovim dojemanjem delovne uspešnosti niso ugotovili pomembnega razmerja. Rezultati so pokazali povezavo med intrapersonalno komponento čustvene intelligence in delovno uspešnostjo.
Raghubir,
2018 Pregled
koncepta / S pomočjo hipotetične študije primera in pregledom
literature pojasniti pojem čustvena inteligenca v povezavi z zdravstveno nego in ugotoviti vpliv čustvene inteligence na delo medicinske sestre.
Čustvena inteligenca pomaga medicinskim sestram do boljšega počutja na delovnem mestu, pomaga izboljšati sposobnosti izvajanja kompetenc in komunikacije na način, ki bo koristil pacientom, njihovim družinam,
Vključenih je bilo 511 diplomiranih medicinskih sester iz štirih različnih javnih bolnišnic v mestu Jinan na Kitajskem.
Preučiti vpliv čustvene inteligence in organizacijske pravičnosti na zavzetost za delo in ugotoviti pomen organizacijske pravičnosti v razmerju med čustveno inteligenco in zavzetostjo za delo med kitajskimi medicinskimi sestrami.
Čustvena inteligenca in organizacijska pravičnost pozitivno vplivata na zavzetost za delo, organizacijska pravičnost deloma posreduje v odnosu med čustveno inteligenco in zavzetostjo za delo.