V prvi fazi analize so bile vključene raziskave, ovrednotene glede na kakovost. Uporabljena je bila sedemdelna hierarhija dokazov v znanstvenoraziskovalnem delu (Skela Savič, 2009).
Raziskave v nivoju 1 imajo največjo zanesljivost dokazov, najmanjšo pa tiste v nivoju 7 (tabela 2).
Tabela 2: Hierarhija dokazov (Skela Savič, 2009) Nivo 1
a) Sistematični pregled randomiziranih kliničnih študij (n= 0) b) Sistematični pregled nerandomiziranih študij (n= 0) Nivo 2
a) Posamezne randomizirane klinične študije (n=0) b) Posamezne nerandomizirane študije (n=0)
a) Število vključenih strokovnih besedil s tehniko zbiranja podatkov:
fokusna skupina, intervju (n=0)
b) Število vključenih strokovnih besedil s tehniko zbiranja podatkov:
fokusna skupina (n=0) Nivo 7
Mnenja avtorjev, ekspertnih komisij (n=0)
Rezultati pregleda posameznih študij so v prilogi prikazani tabelarično, glede na avtorja in leto objave, raziskovalni dizajn, vzorec, namen študije in ključna spoznanja (glej prilogo), v nadaljevanju so predstavljeni tudi opisno.
Heydar in sodelavci (2016) so v presečni korelacijski študiji želeli oceniti stopnjo usposobljenosti medicinskih sester in možno povezavo z njihovo osebnostjo in čustveno inteligenco. Uporabili so tri instrumente; lestvico kompetenc za medicinske sestre, kratko obliko Schuttejevega testa samoocene čustvene inteligence in kratko 10-delno različico Velikih pet faktorjev osebnosti. Vprašalnik je vseboval tudi vprašanja o demografskih podatkih. Vprašalniki so bili samoizpolnjeni s strani medicinskih sester. Testi so bili uporabljeni hkrati na randomiziranem stratificiranem vzorcu 220 diplomiranih medicinskih
12
sester, ki so delale na 140 različnih kliničnih oddelkih v enajstih učnih bolnišnicah, povezanih z Iransko Univerzo Medicinskih ved v mestu Mashhad. Kriterij je bil tudi ta, da so imele medicinske sestre vsaj eno leto izkušenj dela na oddelku v bolnišnici. Končno so uporabili 173 rešenih vprašalnikov, od tega je bilo 77 % žensk in 23 % moških. Povprečna starost je 33,9 let, povprečen delovni stalež pa 9,27 let. Povprečen rezultat kompetenc je bil 75,16, povprečen rezultat merjenja osebnosti je 35,82, povprečna stopnja čustvene inteligence pa 98,18. Večina medicinskih sester se je ocenila kot "dobra" in "zelo dobra", z najvišjimi ocenami na področju "obvladovanja situacij" in "delovne vloge". Sorazmerno podoben vzorec rezultatov je bil opažen med moškimi in ženskimi anketiranci v razsežnosti kompetenc, osebnosti in čustveni inteligenci. Ocene čustvene inteligence in osebnosti so pokazale pomembno povezavo z usposobljenostjo medicinskih sester, na kar kaže skoraj 20-odstotna razlika v ocenah usposobljenosti medicinskih sester, kadar so osebnostne lastnosti boljše, in 40-odstotno razliko, kadar je čustvena inteligenca višja. Iranske medicinske sestre so svojo splošno strokovno usposobljenost ocenile na podobni ravni kot medicinske sestre v drugih državah.
Toyama in Mauno (2017) sta želela v presečni korelacijski študiji raziskati posredne in neposredne odnose med čustveno inteligenco, socialno podporo, zavzetostjo za delo in ustvarjalnostjo. Prav tako sta želela preučiti, ali čustvena inteligenca moderira odnos med drugimi preučevanimi spremenljivkami; socialno podporo, zavzetostjo za delo in ustvarjalnostjo. Za zbiranje podatkov sta uporabila Model delovnih zahtev in virov, pri katerem sta v analizi uporabila predvsem drugi del modela, ki se osredotoča na motivacijo.
V raziskavo je bilo vključenih 489 medicinskih sester, ki delajo v posebnih domovih za starejše na Japonskem. Preko direktorjev domov za starejše so jim poslali anketne vprašalnike, ki so jih medicinske sestre rešile same, v svojem času. Vprašalniki so bili sestavljeni iz dveh delov. Prvi del so bila demografska vprašanja, drugi del je vseboval vprašanja, povezana s čustveno inteligenco, socialno podporo, zavzetostjo za delo in ustvarjalnostjo. Povprečna starost anketirancev je bila 39,5 let (starost moških 34,5, starost žensk 39,0). Večina anketirancev je bila ženskega spola. Večina vseh anketiranih (78,5 %) je imela stalno zaposlitev, več kot polovica (66,3 %) jih je delala v dnevno-nočnih izmenah, drugi, največ (23,9 %) so delali v rednih dnevnih izmenah. Čustvena inteligenca je bila merjena z lestvico čustvene inteligence, ki je validirana na Japonskem. Rezultati so pokazali pozitivno povezavo med čustveno inteligenco in drugimi preučevanimi spremenljivkami.
13
Ugotovili so, da višja, kot je čustvena inteligenca, boljše so povezave med spremenljivkami, ki so socialna podpora, zavzetost za delo in ustvarjalnost.
Al-Hamdan in sodelavci (2016) so v presečni korelacijski študiji želeli raziskati sposobnost čustvene inteligence medicinskih sester in razmerje med čustveno inteligenco in delovno uspešnostjo med medicinskimi sestrami jordanskih bolnišnic. Čustveno inteligenco so merili z uporabo 25-delne Genos ocene čustvene inteligence. Delovno uspešnost so merili z Schwirianovo 6-dimenzionalno lestvico, vsako vprašanje je bilo merjeno z Likertovo 5-delno lestvico. Zbirali so tudi demografske podatke. Vse vprašalnike so medicinske sestre izpolnile same. Vključenih je bilo 194 diplomiranih medicinskih sester, ki delajo v šestih različnih bolnišnicah v Jordaniji. Od tega sta dve bolnišnici privatni, dve javni in dve učni bolnišnici. Žensk je bilo 54,6 %, moških pa 45,4 %, kar odraža povprečno populacijo zaposlenih v jordanskih bolnišnicah. Povprečna starost udeležencev je bila 28,2 let, povprečni delovni stalež pa 5,8 let. Ugotovitve študije so potrdile povezavo med stopnjo čustvene inteligence medicinskih sester in delovno uspešnostjo ter preprečevanjem izgorelosti. Ugotovili so tudi, da so dejavniki, kot so delo na medicinsko-kirurških oddelkih, prepoznavanje in izražanje čustev ter nadzor čustev, tisti, ki so naredili 19,1-odstotno razliko v delovni uspešnosti medicinskih sester. Dokazali so tudi pomemben pozitiven odnos med vsemi komponentami čustvene inteligence in delovno uspešnostjo. To pomeni, da so medicinske sestre, ki so poročale o sposobnostih razumevanja in izražanja čustev, razumevanju čustev drugih, sprejemanju odločitev, obvladovanju čustev v delovnem okolju in obvladovanju čustev samega sebe, pa tudi druge, poročale, da so lahko svoje delo opravljale v celoti in uspešno. Najmočnejša korelacija med komponentami čustvene inteligence je bila med komponento nadzorovanja čustev in delovno uspešnostjo.
Perez-Fuentes in sodelavci (2018) so s presečno korelacijsko študijo raziskovali povezavo med čustveno inteligenco in zavzetostjo za delo pri medicinskih sestrah. Želeli so ugotoviti tudi, kakšen vpliv imajo posamezne dimenzije čustvene inteligence na zavzetost za delo. Pri tem so uporabili ad-hoc vprašalnik za zbiranje sociodemografskih podatkov in podatkov o vrsti zaposlitve (stalna ali začasna), za zbiranje strokovnih in delovnih informacij pa samoocenjevalno 17-delno Utrechtovo lestvico delovne zavzetosti in 20-delno reducirano lestvico čustvene inteligence za odrasle, prilagojeno po Bar-On in Parker. Pri zadnjih dveh vprašalnikih so odgovore merili z Likertovo 7-delno oziroma 4-delno lestvico. Vključenih je bilo 2126 naključno izbranih medicinskih sester, ki delajo v različnih kliničnih centrih v
14
Andaluziji (Španija). Povprečna starost udeležencev je bila 31,66 let, skoraj 85 % je bilo žensk, malo več kot 15 % pa moških. Stalno zaposlitev je imelo 30,4 %, začasno pa 69,6 % vprašanih. 69,7 % jih ni imelo otrok, 13,3 % enega, 14,4 % dva, 2,5 % pa tri ali več otrok.
Rezultati so pokazali, da so medicinske sestre z višjo stopnjo čustvene inteligence dosegle višje rezultate pri zavzetosti za delo, in sicer za 22,8 %, pri čemer je imela interpersonalna komponenta največji vpliv. Vpliv čustvene inteligence v dimenziji predanost je 21,9 %, pri čemer je imelo splošno razpoloženje najmočnejši vpliv. V absorpcijski dimenziji je vpliv čustvene inteligence 14 %, pri tem je imela interpersonalna komponenta najmočnejši vpliv.
Prav tako so ugotovili, da imajo ženske višjo stopnjo čustvene inteligence kot moški.
V presečni korelacijski študiji Vahidi in sodelavcev (2016) so želeli ugotoviti razmerje med čustveno inteligenco in percepcijo delovne uspešnosti med medicinskimi sestrami. Za zbiranje podatkov so uporabili tridelni vprašalnik. S prvim delom vprašalnika so ugotavljali osebno-socialne značilnosti medicinskih sester (starost, spol, stopnjo izobrazbe, zakonski stan in delovne izkušnje). Z drugim delom so merili čustveno inteligenco, s tretjim delom pa dojemanje medicinskih sester o delovni uspešnosti. Za oceno čustvene inteligence je bil uporabljen vprašalnik Bar-On, ki vključuje 90 vprašanj v 5 kategorijah in 15 lestvicah. Ta vprašalnik je bil standardiziran za uporabo v Iranu. Samodojemanje delovne uspešnosti so ugotavljali s pomočjo 52-delne 6-dimenzionalne lestvice zdravstvene nege. Vsako vprašanje je bilo merjeno z 5-stopenjsko Likertovo lestvico. Vključenih je bilo 338 diplomiranih medicinskih sester iz različnih učnih bolnišnic na severozahodu Irana, ki so imele vsaj eno leto delovnih izkušenj in pri njih ni bila prisotna nobena mentalna bolezen. Od vprašanih je bilo 88,2 % žensk in 11,8 % moških. Povprečna starost udeleženih je bila 36,2 let, povprečen delovni stalež pa 11,75 let. Poročenih je bilo skupno 75,2 %. Večina je bila diplomiranih medicinskih sester, in sicer 92 %. Rezultati so pokazali, da so povprečni in standardni odkloni čustvene inteligence medicinskih sester znašali 235,83 ± 37,98, kar je manj od povprečja (povprečje = 270), povprečni in standardni odkloni dojemanja medicinske sestre o uspešnosti dela pa 160,60 ± 29,21, kar je več od povprečja (povprečje = 156). Tako so ugotovili, da med čustveno inteligenco, dojemanjem delovne uspešnosti in demografskimi značilnostmi medicinskih sester ni bilo pomembnega razmerja. Ugotovili so le povezavo med intrapersonalno komponento čustvene inteligence in delovno uspešnostjo, ki pa ni zelo očitna.
15
Raghubir (2018) je v študiji želela s pregledom koncepta pojasniti pojem čustvena inteligenca, ugotoviti katere lastnosti so ključne v povezavi čustveno inteligenco, njen razvoj, kateri so s čustveno inteligenco povezani izrazi in kakšen pomen ima za razvoj in napredovanje zdravstvene nege in dela medicinske sestre. Za iskanje in analizo literature je uporabila Rodgersov evolutivni koncept analize. Literaturo je iskala v petih različnih spletnih bazah podatkov s ključnimi besedami v angleščini ''emotional intelligence'' (emocionalna/čustvena inteligenca), ''concept analysis'' (analiza koncepta) in ''nursing'' (zdravstvena nega). Omejitev glede starosti literature ni bilo, iskana je bila vsa literatura od prve objavljene leta 1990 do 2017, tako je bilo mogoče ugotoviti razvijanje čustvene inteligence skozi čas. Iskana literatura je morala biti v angleškem jeziku in izdana v Severni Ameriki. Ključna beseda ''emotional intelligence'' je morala biti uporabljena v naslovu in izvlečku članka. Ročno je nato pregledala zadetke, izločila dvojnike in nerelevantno literaturo ter tako v končni pregled vključila 23 člankov. Z analizo je ugotovila, da obstaja veliko nedoslednosti v zvezi z opisom čustvene inteligence, vendar so bili odkriti štirje skupni atributi: samozavedanje, samoupravljanje, socialna zavest in upravljanje družbenih odnosov. Ugotovitve, povezane s konceptom čustvene inteligence, ključne lastnosti, razvoj čustvene inteligence in njen pomen v zdravstveni negi je nato v rezultatih povezala s hipotetično študijo primera, s pomočjo katere je koncept čustvene inteligence lažje pojasnila.
Ugotovila je, da čustvena inteligenca vpliva na dobro počutje medicinskih sester, večje zadovoljstvo z delom, manjšo stopnjo stresa in izgorelosti. V povezavi z oskrbo pacientov in stiki z njegovo družino stopnja čustvene inteligence pripomore k lažji komunikaciji, prepoznavanju čustev, učinkovitemu predvidevanju čustev in sposobnosti pravilnega izražanja svojih čustvenih reakcij. Medicinska sestra lahko tako pomaga pri razvoju pozitivnih terapevtskih odnosov, saj lahko predvidi tudi, kako se bodo počutili pacienti ter kako se bodo odzvali na dogodek oz. interakcijo. Ugotovila pa je, da je čustvena inteligenca koncept, ki še ni znan vsem medicinskim sestram in bi ga bilo treba veliko bolj vključevati v stroko.
Zhu in sodelavci (2015) so v presečni korelacijski študiji želeli preučiti vpliv čustvene inteligence in organizacijske pravičnosti na zavzetost za delo in ugotoviti pomen organizacijske pravičnosti v razmerju med čustveno inteligenco in zavzetostjo za delo med diplomiranimi medicinskimi sestrami. Z vprašalniki, ki so jih medicinske sestre izpolnjevale same, so zbirali demografske podatke, merili so čustveno inteligenco s pomočjo 16-delne Wong in Law lestvice, sestavljene iz štirih dimenzij. Organizacijsko pravičnost so ocenjevali
16
z 20-delnim vprašalnikom organizacijske pravičnosti, sestavljenem iz štirih dimenzij. Te odgovore so merili s 5-delno Likertovo lestvico. Nenazadnje so merili tudi zavzetost za delo s pomočjo skrajšane 3-delne verzije Utrecht lestvice delovne zavzetosti. Odgovore so merili s Likertovo 7-delno lestvico. Vključene medicinske sestre so morale vsaj 6 mesecev delati na trenutnem oddelku in seveda so se morale strinjati, da bodo vključene v raziskavo. Tako je bilo vključenih 511 diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih na splošnih, kirurških in intenzivnih oddelkih v štirih različnih javnih bolnišnicah v mestu Jinan na Kitajskem. Od vključenih jih je bila večina žensk, in sicer 94,1 %. 53 % jih je imelo manj kot 5 let delovnih izkušenj, 28,6 % 6-10 let in 18,4 % jih je imelo več kot 11 let delovnih izkušenj. Večina (69,8 %) medicinskih sester je imela narejen vsaj 4-letni dodiplomski študij, od tega 3,1 % tudi magisterij, ostale so imele končan 2-letni program (30,2 %). Poročenih je bilo 43,1 %, ostale so bile samske. Največ (35,2 %) jih je bilo zaposlenih na splošnem oddelku, malo manj (34,8 %) na kirurškem, najmanj (29,9 %) pa na intenzivnih oddelkih. 25,6 % zaposlenih je imelo stalno zaposlitev, 74,4 % pa je imelo sklenjeno pogodbeno razmerje. Ugotovili so, da ima čustvena inteligenca neposreden učinek na delovno zavzetost in organizacijsko pravičnost. Organizacijska pravičnost je imela neposreden učinek na delovno zavzetost. Na splošno sta čustvena inteligenca in organizacijska pravičnost vplivali na 44-odstotno razliko v delovni uspešnosti. Medicinske sestre, ki so imele višjo raven čustvene inteligence ali ki bolje zaznavajo organizacijsko pravičnost, kažejo večjo zavzetost za delo. Poleg tega je razmerje med čustveno inteligenco in delovno zavzetostjo delno določeno z oceno medicinske sestre o organizacijski pravičnosti.
17