Čustvena inteligenca je, tako kot stopnja splošne inteligence, pomembna v vsakodnevnem življenju, tako v zasebnem kot na delovnem mestu. Za razliko od stopnje IQ je čustvena inteligenca toliko bolj pomembna pri delu z ljudmi, saj obsega veliko več kot le intelektualne zmožnosti in splošno razgledanost. Omogoča uspešno komunikacijo, sodelovanje, razreševanje konfliktov ter znanje na področju samomotivacije in motivacije drugih (Mauch, 2021).
Delo medicinske sestre je lahko zelo zahtevno in raznoliko, vsakodnevno se srečuje z različnimi situacijami, v katerih je znanje čustvene inteligence zelo pomembno. Primerna uporaba in prepoznavanje čustev sta zato bistveni sestavini dela medicinskih sester.
Medicinska sestra mora pacientom nuditi kakovostno in celostno oskrbo, v času kritičnih odločitev mora ostati zbrana in profesionalna. Poleg tega mora ohranjati trden odnos s pacientovimi bližnjimi ter uspešno sodelovati s sodelavci. Pri svojem delu mora medicinska sestra vselej ostati empatična, organizirana in motivirana. Oskrba zahteva široko bazo negovalnega znanja in zmožnosti sprejemanja odločitev, ki neposredno vplivajo na pacienta in njegovo družino. Če znajo medicinske sestre vključevati čustveno inteligenco v prakso, jim lahko ta sposobnost pomaga pri vseh naštetih vidikih zdravstvene nege. Poleg tega je čustvena inteligenca povezana tudi s spretnostjo reševanja problemov, zmanjševanjem stresa in ohranjanjem duševnega zdravja medicinskih sester (Raghubir, 2018; Hajdinjak, Meglič, 2017).
Pomembne povezave med čustveno inteligenco in delom medicinske sestre so ugotovili v vseh analiziranih raziskavah. Dokazani so bili vpliv na organizacijske odločitve in delovno uspešnost, večje zadovoljstvo z delom, večjo delovno zavzetost, povezava s preprečevanjem izgorelosti, večjo varnostjo pacientov, učinkovitejšim sprejemanjem odločitev in obvladovanjem čustev v delovnem okolju (Al-Hamdan et al., 2016; Vahidi et al., 2016;
Perez- Fuentes et al., 2018). Čustvena inteligenca vpliva tudi na kreativnost, ki se pri delu medicinske sestre nanaša na iznajdljivost v nevsakdanjih oziroma neobičajnih situacijah, v katerih mora medicinska sestra znati povezati različna znanja in jih uporabiti v novi situaciji (Toyama, Mauno, 2017). V raziskavi Heydar in sodelavci (2016) so ugotovili, da na stopnjo kompetentnosti medicinskih sester skoraj za polovico bolj vpliva čustvena inteligenca kot osebnostne lastnosti.
18
Organizacijske odločitve ter pravičnost razdelitve vlog in obveznosti znotraj organizacije vplivajo na zaupanje zaposlenih v organizacijo in tudi na njihovo nadaljnjo vedenje na delovnem mestu. Če medicinske sestre dojemajo, da z njimi ravnajo pošteno, dostojanstveno in spoštljivo, jim to prinaša večje zadovoljstvo pri delu. Zadovoljstvo z delom pa je tesno povezano z delovno zavzetostjo, uspešnostjo in kakovostjo dela ter z boljšo organizacijo (Zhu et al., 2015). Pozitivno povezavo med čustveno inteligenco in organizacijsko kulturo medicinskih sester potrjuje tudi raziskava Rezaei in sodelavcev (2018), kjer so ugotovili, da se posamezniki z visoko čustveno inteligenco lažje prilagajajo spremembam in se z usklajujejo pri delu in ciljih, ki ustrezajo organizaciji. Delovna zavzetost je pozitivna motivacija za delo, ki izhaja iz službenih in osebnih virov. Prav čustvena inteligenca pa ima velik vpliv na samomotivacijo in motivacijo drugih (Toyama, Mauno 2017). Da medicinska sestra svoje delo vselej učinkovito opravlja, je zato ključna motivacija za delo. Motivacija je sila, ki usmerja vedenje in osebo vodi k uresničitvi želj. Vendar pa to ne bi bilo mogoče brez čustev. Čustva so tista, ki aktivirajo želje, takoj, ko se pojavi želja, se rodi potreba, ki sproži motive. Motiv je tako kombinacija zavedne in nezavedne sile, ki sta povezani s čustveno inteligenco in intelektualno sposobnostjo oziroma razumom. Razum pa brez čustvene inteligence deluje le omejeno. Motivacija prihaja tako od zunanjega okolja kot iz nas samih. Ravno ta druga, samomotivacija, pa je tista, ki je močnejša in deluje brez spodbude iz okolja. Če sami nismo motivirani, je zelo težko motivirati druge. Zato je pomembno, da so tudi medicinske sestre na vodstvenih položajih dovolj motivirane, da uspešno motivirajo tudi druge (Mauch, 2021).
Čustvena inteligenca pozitivno vpliva na terapevtske odnose med pacienti in medicinskimi sestrami. Oseba z visoko stopnjo čustvene inteligence je sposobna hitro zaznati razpoloženje ljudi okoli nje, zna se vživeti v doživljajski svet drugih in se temu primerno tudi odzivati (Mauch, 2021). Ta veščina je zato pri medicinski sestri zelo pomembna, saj mora biti pri svojem delu mnogokrat empatična. Tudi empatija je del čustvene inteligence, s pomočjo katere medicinska sestra s pacientom vzpostavi odnos, ki temelji na zaupanju, razumevanju, dobri komunikaciji, zagotavljanju podpore, pomoči, spodbujanja in sodelovanja (Mauch, 2021).
Tudi medicinske sestre na vodstvenih položajih se morajo zavedati pomembnosti stopnje čustvene inteligence pri sebi in drugih. Prvič, sebi omogočijo večje zadovoljstvo z delom,
19
manj stresa in možnosti za izgorelost. Kot drugo pa lahko z znanjem o čustveni inteligenci prepoznavajo stopnjo čustvene inteligence zaposlenih ter tako izboljšajo strokovne kompetence medicinskih sester z ustreznimi nalogami in načrtovanjem ter izvajanjem izobraževalnih programov v okviru dela, s čimer se lahko izboljšajo zadovoljstvo z delom, odnosi na delovnem mestu in lažje reševanje konfliktov, uspešnost in kakovost dela, ter nenazadnje zdravstveno stanje pacientov (Heydar et al., 2016). Dobri odnosi na delovnem mestu imajo pozitiven vpliv tako na organizacijo kot na posameznika. Sposobnost reševanja konfliktov pa vpliva na pozitivno klimo, ki je temelj dobrih odnosov (Mauch, 2021).
Brez lastnega splošnega dobrega počutja, tako fizičnega kot psihičnega, pa medicinska sestra težko nudi kakovostno oskrbo drugim. Zato so pomembne ugotovitve na področju duševnega zdravja, ki kažejo, da je sposobnost čustvene inteligence povezana s preprečevanjem izgorelosti, zmanjšanim stresom in uspešnim soočanjem z danimi situacijami (Al-Hamdan, et al. 2016). V svoji raziskavi to podrejo tudi Samaei in sodelavci (2017), ki so ugotovili, da je izboljšava na področju znanja čustvene inteligence ključni faktor za preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu. Podobno sta v svoji študiji ugotovila tudi Lawal in Idemudia (2017), da so mnoge komponente čustvene inteligence, kot so ocenjevanje čustev, ocena čustev drugih, uporaba čustev, uravnavanje čustev in zaznana organizacijska podpora, skupno prispevali k zmanjševanju delovnega stresa med medicinskimi sestrami. Čustvena inteligenca ponuja platformo za medicinske sestre za boljše spoprijemanje s stresom, saj medicinske sestre znajo dostopati do virov uspešnih strategij spoprijemanja. Vse to goji pozitivno čustveno zdravje in prispeva k splošnemu izboljšanju duševnega zdravja. Prav tako lahko pomeni pripravljenost vlagati v svojo kariero in napredovanje. Medicinske sestre, ki se v svojih vlogah vedejo čustveno inteligentno, imajo tako manjšo čustveno izčrpanost in psihosomatske simptome, boljše čustveno zdravje, boljše sodelovanje v skupini in znotraj timskega dela, več zadovoljstva s svojim delom in manj nezadovoljenih potreb ob oskrbi pacientov (Raghubir, 2018).
Če povežemo vsa omenjena področja, na katera vpliva čustvena inteligenca pri delu medicinskih sester, lahko vidimo, kako vsa medsebojno delujejo ena na drugo. Na primer, uspešnost na delovnem mestu ne bi bila tako visoka, če medicinska sestra ni zadovoljna z delom, če ni zadovoljna z delom, pa lahko to vodi v psihične težave, zaradi katerih je lahko oskrba pacientov slabša. Za delovanje vseh teh področij posebej in med sabo, je potrebno znanje čustvene inteligence. Zato je zelo dobrodošlo dejstvo, da se čustvene inteligence
20
lahko naučimo. Kajti v nasprotju z razumsko inteligenco in osebnostnimi lastnostmi, ki se v življenju ne spreminjajo, saj se začnejo oblikovati že v zgodnjem obdobju in osebo zaznamujejo za vedno, je čustveno inteligenco mogoče razvijati kadarkoli, pri katerikoli starosti (Mauch, 2021). Pozitivne vplive učenja čustvene inteligence so dokazali tudi v študiji Sarabia-Cobo in sodelavcev (2017), kjer so ugotovili, da je učenje čustvene inteligence pri medicinskih sestrah privedlo do boljšega čustvenega samonadzora, obvladovanja stresa in reševanja težkih situacij, sposobnosti in znanje o čustveni inteligenci pa so ostali tudi po enem letu učenja le-te.
Raghubir (2018) je ugotovil, da je razumevanje čustvene inteligence med medicinskimi sestrami velikokrat nepopolno ali pa nasploh nepoznano. Zavedati se moramo pomembnosti čustvene inteligence pri delu medicinskih sester in se nagibati k vključitvi le-te v zdravstveno nego in vse vidike dela medicinske sestre. Z analizo študij so bile ugotovljene pomembne praktične ugotovitve za oblikovanje programov in dejavnosti za izboljšanje uspešnosti medicinskih sester na delovnem mestu. V študiji Zhu in sodelavcev (2015) so namreč dokazali, da ima poučevanje čustvene inteligence, ki vključuje razumevanje in uporabo komponent čustvene inteligence, strategije za obvladovanje stresa in reševanje konfliktov, pozitivne učinke na delo medicinskih sester. Ker pa se učenje zdravstvene nege začne še pred klinično prakso, se je treba na prvem mestu osredotočiti na vključevanje čustvene inteligence v kurikulum zdravstvene nege. Pomembnost vključevanja čustvene inteligence v izobraževanje medicinskih sester so ugotovili tudi v meta-analizi Michelangelo (2015), kjer so izmed 395 študij potrdili 100-odstotne pozitivne rezultate vpliva čustvene inteligence na sposobnosti študentov zdravstvene nege in medicinskih sester.
Ker so, kot ugotovljeno, medicinske sestre z visoko čustveno inteligenco lahko boljše pri svojem delu, bi bilo dobro, da bi te na vodstvenih položajih, že na stopnji zaposlovanja, ocenile čustveno inteligenco osebe, ter kasneje sistematično in redno ocenjevale raven usposobljenosti medicinskih sester. Medicinskim sestram pa ves čas zaposlitve nudijo možnost izobraževanja na področju čustvene inteligence. Medicinske sestre lahko tako širijo znanje o čustveni inteligenci in prispevajo k rasti tega koncepta v zdravstveni negi ter vplivajo tudi na druge, da postanejo čustveno inteligentni. K zdravstveni oskrbi lahko medicinske sestre pomembno prispevajo tako, da prek čustvene inteligence opolnomočijo sebe, svoje paciente in družine ter sodelavce. Tako se lahko doseže čustveno inteligentno organizacijo, ki bi izvajanje zdravstvene nege dvignila na višji nivo (Raghubir, 2018).
21
Zaskrbljujoča je raziskava Al-Hamdan in sodelavcev (2016), v kateri je bilo več kot 20 % medicinskih sester, ki so se same ocenile kot podpovprečne pri veščinah čustvene inteligence, kajti, kot ugotovljeno, je čustvena inteligenca neizključljiva v zdravstveni negi.
Boljše, kot je znanje čustvene inteligence, večja je kakovost zdravstvene nege in uspešnost medicinske sestre. Zato je ključno nadaljnje raziskovanje in širjenje pomembnosti čustvene inteligence med medicinskimi sestrami.
V študiji Vahidi in sodelavcev (2016) je bilo ugotovljeno, da s starostjo in delovnimi izkušnjami medicinske sestre narašča zmožnost prilagajanja in reševanja problemov. Zaradi tega je treba izpostaviti, da so nekateri elementi čustvene inteligence lahko zamenjani z osebnostnimi lastnostmi in izkušnjami, ki pa niso del čustvene inteligence. Zato je potrebna pozornost pri razumevanju in ocenjevanju čustvene inteligence, saj so medicinske sestre, ki so podkrepljene z znanjem o čustveni inteligenci, mnogo kompetentnejše in uspešnejše kot tiste, ki delo opravljajo rutinsko in so zato pri svojem delu dobre. Vsekakor so izkušnje pri delu medicinske sestre pomembne, vendar če pogledamo celoten vpliv čustvene inteligence na delo medicinske sestre, ne gre le za uspešno izvedene intervencije, temveč tudi za dobrobit medicinske sestre, pacientov in organizacije. Poudariti želimo, da se čustvene inteligence lahko nauči vsaka oseba, ne glede na izobrazbo, status, delovne izkušnje, spol, starost.
Ugotovitve diplomskega dela lahko pripomorejo k lažji predstavi o tem, kaj čustvena inteligenca sploh je, katera področja zajema in zakaj je tako pomembna za delo medicinskih sester. Ugotovitve lahko služijo kot pripomoček za iskanje relevantnih testov za merjenje čustvene inteligence, razvoj lastne čustvene inteligence in vir informacij o pomenu čustvene inteligence pri delu z ljudmi.
Pomembno je izpostaviti, da so analizirane raziskave narejene na zelo različnih vzorcih medicinskih sester iz različnih delov sveta, z različno izobrazbo in kulturo, z različnim deležem moških in žensk. To nam daje širši vpogled v dejansko stanje, saj lahko ugotovitve teh raziskav med seboj primerjamo, hkrati pa ponazarja nerelevanten vzorec za druga mesta in države. Omenjenih raziskav ni moč posplošiti tudi na slovensko okolje, nam pa daje odlično izhodišče za podobne študije, s katerimi bi slovensko zdravstveno nego lahko dvignili nivo višje, in z znanjem, ki nam ga daje čustvena inteligenca, prispevali k mnogim izboljšavam.
22
Študije, uporabljene v diplomskem delu, so v svojih raziskavah uporabljale različne instrumente, ki so sicer standardizirani in mednarodno priznani, vendar so si med seboj vseeno različni in jih je težko enačiti. Dobro bi bilo, če bi obstajal test čustvene inteligence, ki bi ga lahko uporabljali povsod, saj bi bilo tako lažje primerjati rezultate. Prav tako so vsi testi, ki so jih v raziskavah uporabili, samoocenjevani s strani medicinskih sester, zaradi česar so lahko bolj subjektivni, kot bi bili, če bi medicinsko sestro ocenjeval nekdo drug.
23