Metodologija

8.1 Opis raziskovalne metodologije

V magistrski nalogi bom uporabila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo. Fraenkel in Wallen (2006 v Vogrinc, 2008) pravita, da pri kvalitativnem raziskovanju raziskovalce zanimajo predvsem lastnosti oziroma značilnosti dejavnosti, skupine, pojava, situacije. Kvalitativno raziskovanje sem uporabila zato, ker me zanima predvsem situacija ogroženih družin. Inštrumenta zbiranja podatkov sta delno strukturiran intervju ter analiza TV prispevkov in besedila.

8.2 Opis vzorca

Pri kvalitativnem raziskovanju je pomemben izbor vzorca. Engel in Schutt (2005 v Vogrinc, 2008) izpostavljata, da mora biti raziskovalec prepričan, da bo z izbranimi enotami lahko pridobil kvalitetne informacije, s katerim bo lahko odgovoril na raziskovalna vprašanja.

Zajeti vzorec je bil izbran namensko in s pomočjo snežne kepe. Izbrala sem strokovnjake, ki dobro poznajo obravnavano tematiko. Hotela sem, da so izbrani strokovnjaki v stiku s stanovanjsko ranljivimi družinami. Družine sem iskala s pomočjo različnih organizacij, vendar pri tem nisem bila uspešna. Na koncu sem

31

družini našla s pomočjo snežne kepe. Pri analizi medijskega poročanja sem hotela, da imajo izbrani prispevki čim večji doseg publike. Zato sem izbrala eno izmed bolj obiskanih spletnih strani »24ur« in eno najbolj gledanih informativnih oddaj »Tednik«.

V vzorcu sem tako zajela 2 stanovanjsko ranljivi družini. Intervjuje sem naredila z obema mamama družin in še krajši intervju s petnajstletno hčerko. Dovoljenje za intervju s hčerko mi je ustno dala njena mama, ki je tudi bila prisotna večji del intervjuja. Obe družini sta enostarševski. Prvo družino sestavljajo mama in dva predšolska otroka. Drugo družino pa mama in dva šoloobvezna otroka.

Govorila sem s 4 strokovnjaki iz 3 različnih organizacij. Dve organizaciji sta nevladni (NVO1 in NVO2), tretja organizacija je občinski stanovanjski sklad. V NVO2 sem naredila intervju z 2 strokovnjakinjama.

V analizo medijskega poročanja sem zajela skupaj 17 prispevkov, objavljenih v obdobju od novembra 2016 do aprila 2017. Prispevki na spletu so obsegali video posnetke (iz različnih informativnih oddaj, npr. posnetek, ki je bil objavljen v oddaji 24ur) in kratek opis. Dva prispevka na portalu 24 ur sta poleg opisa in video vsebine vključevala še članek. Prispevki s spletnega portala 24ur izhajajo iz treh virov: Svet (5), 24ur (4) in Preverjeno (1).

Število objav po mesecih november 2016: / december 2016: 4 Opisi tem prispevkov - stanovanjska ranljivost

zaradi nesreč ali drugih

6 Ena zgodba o družini je predstavljena v dveh zaporednih dneh; zgodba druge družine je ponovno predstavljena čez nekaj mesecev.

32

8.3 Raziskovalni inštrument in opis postopka zbiranja podatkov

Podatke sem zbrala s polstrukturiranimi intervjuji. Ena izmed značilnost polstrukturiranega intervjuja je, da si spraševalec vnaprej postavi nekaj bistvenih vprašanj za vse intervjuvance. Preostala vprašanja spraševalec izoblikuje sproti med potekom samega intervjuja (Sagadin 1995b, Drever 1997 v Vogrinc, 2008). Vnaprej pripravljeni vsebinski sklopi so bili: potrebe stanovanjsko ranljivih družin; ovire ali težave, s katerim se soočajo; pomoč, ki jo stanovanjsko ranljive družine pridobijo;

definicija stanovanjsko ranljivih družin; sodelovanje z različnimi organizacijami.

Vprašanja oziroma vsebinski sklop se razlikujejo glede na to, ali so pripravljena za strokovnjake ali za člane družin.

Prvi intervju sem izvedla v mesecu marcu, zadnjega pa v mesecu maju. Intervjuji so bili različno dolgi; najkrajši intervju je trajal 45 minut, najdaljši pa 1 uro in 30 minut.

Od vseh intervjuvancev sem pridobila dovoljenje za snemanje. Intervjuje sem snemala s pomočjo snemalnika, nato sem jih dobesedno pretipkala. Pretipkano besedilo sem poslala vsem intervjuvancem v vpogled in potrditev.

Drugi del zbiranja podatkov se nanaša na medijsko poročanje. Prispevke sem iskala v oddaji Tednik in na spletnem portalu 24ur. Zastavila sem si šestmesečni časovni okvir od novembra 2016 do aprila 2017. Izbor prispevkov sem naredila sama. Pri oddaji Tednik sem pregledala opis vseh prispevkov, objavljenih v tem času, nato sem si ogledala le tiste, ki so se nanašali na stanovanjsko ranljive družine. Vsi izbrani prispevki so bili objavljeni pod rubriko »Pomagamo!«. Na portalu 24ur sem v iskalnik vpisala različne ključne besede, kot so na primer družina, stanovanje, slabo stanovanje in podobno. Vse analizirane prispevke sem našla pod ključno besedo družine. Isti prispevki so se pojavljali pod različnimi iskalnimi pojmi (na primer družina in stanovanje).

8.4 Potek analize podatkov

Podatke sem obdelala po postopku kvalitativne analize podatkov. Naprej sem uredila pridobljeno gradivo. Naredila sem dobesedni prepis intervjujev⁷, ki sem jih poslala intervjuvancem. Nihče od njih ni imel pripomb na transkripcijo. Vse intervjuje sem nato dvakrat prebrala in si sproti zapisala svoja razmišljanja, pomembne tematike, mogoče kode in drugo. Sledilo je odprto kodiranje, kjer sem določila kode prvega reda. Te kode sem pozneje povezala v kategorije višjih redov (kode drugega in tretjega reda). S pomočjo kod sem analizirala raziskovalna vprašanja in interpretirala podatke (poskus oblikovanja utemeljene teorije).

Primera kodiranja sta predstavljena v prilogah. Prologa 1 prikazuje kodiranje intervjuja z materjo A. V prilogi 2 je prikaz kodiranja intervjuja s strokovnjakinjo A.

Pridobljene kategorije analize intervjujev družinskih članov se načeloma razlikujejo od pridobljenih kategorij analize intervjujev strokovnjakinj. Vsebinsko podobni kategoriji sta: opis stanovanjske ranljivosti in ovire. Ti kategoriji se pojavita, tako pri strokovnjakinjah kot pri članih družin. Pri raziskovalnih vprašanjih, ki so se nanašala specifično na člane stanovanjsko ranljivih družin sem pri interpretacije uporabila

7 Celotno gradivo je shranjeno v osebnem gradivu avtorice.

33

samo kategorije pridobljene s analizo intervjujev s člani družin. Enak princip velja pri interpretaciji raziskovalnih vprašanj, ki se nanašajo specifično na strokovnjake. Pri dveh raziskovalnih vprašanjih, ki sta namenjena tako članom stanovanjsko ranljivih družin kot tudi strokovnjakom, sem naprej interpretirala kategorije članov družine, nato sledi interpretacija kategorij strokovnjakinj. Jasno sem prikazala, kje interpretiram odgovore članov družin in kje odgovore strokovnjakinj.

Medijske prispevke sem analizirala po metodi kvalitativne analize podatkov.

Prispevke sem analizirala s pomočjo vnaprej pripravljenih kategorij: teme prispevkov, kdo v prispevku govori, glavne besedne zveze za opis stanovanjske ranljivosti, česa ni. Na koncu sem si zapisala zanimivosti, posebnosti, lastna opažanja. Način raziskovanja in deloma raziskovalni inštrument sem priredila po raziskavi avtorjev Razpotnik in Dekleva o medijskem poročanju o brezdomstvu.