Najpogostejše duševne motnje v adolescenci povezane s samomorilno

Depresija

Depresija pri mladostnikih je glavni dejavnik tveganja za samomor in predstavlja drugi do tretji vzrok smrti v tej starostni skupini, z njo pa se spopada več kot polovica mladostnikov, ki so žrtve samomora (Thapar et al., 2012). Depresivne motnje se običajno pojavijo v obdobju mladostništva in so prav za to obdobje življenja tudi najbolj značilne. Depresivni posamezniki gledajo na sebe, svet in prihodnost na negativen način, kar vpliva tudi na njihov način razmišljanja, čustvovanja in delovanja ter posledično ohranja njihovo depresijo (Orchard et al., 2019). Zgodnja depresija je močan napovednik vseživljenjske ponavljajoče se depresije, agresivno zdravljenje mladostniške depresije pa lahko zmanjša tveganje zanjo (Clarke et al., 2015).

Depresija zajema okrog 3–8 % mladostniške populacije in se v tem obdobju pogosteje pojavlja pri deklicah. Ob koncu adolescence se njena razširjenost povzpne na 20 %. Do največjega dviga incidence depresije pride po dopolnjenem 13. letu starosti, vrh pa doseže med 14. in 16. letom starosti. Depresija se redko pojavi v samostojni obliki. Pogosto nastopi v kombinaciji z anksioznostjo, hiperaktivnostjo in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami, neredka pa je tudi komorbidnost s težavami na področju učenja, z motnjami hranjenja in z odvisnostjo od prepovedanih substanc (Sanda, Smeh, 2020).

5

Motnje hranjenja

Za motnje hranjenja so značilne hude motnje prehranjevalnega vedenja in telesne teže, ki najpogosteje prizadenejo mladostnike in mlajše odrasle (Galmiche et al., 2019). Gre za obliko duševne motnje s kroničnim ali ponavljajočim se potekom, ki se neredko pojavlja v povezavi s psihiatrično soobolevnostjo in resnimi telesnimi zapleti. Prisotna sta manipuliranje s hrano in preokupirana skrb za svoj telesni videz in telesno maso. Preko pretirane skrbi za telesni videz, vitkost, telesne treninge in diete rešujejo svoje osebne stiske, za katerimi stoji iskanje sebe in oblikovanje svoje lastne identitete. Ločimo tri glavne podskupine motenj hranjenja (Sernec, 2010):

- Anoreksija nervosa je psihiatrični sindrom, pri katerem se oseba srečuje z intenzivnim strahom pred debelostjo, ki ne upade niti ob zniževanju telesne mase.

Kljub že izraženim posledicam podhranjenosti (ITM (indeks telesne mase pade) pod 17 kg/m²) oseba še vedno živi v prepričanju, da je predebela, tak način razmišljanja pa lahko poistovetimo tudi z moteno predstavo o lastnem telesu

- Bulimija nervosa ali bulimična oblika motnje hranjenja zajema epizode prenajedanja, katerim sledijo poskusi minimiziranja njihovih učinkov z bruhanjem, stradanjem, pretirano telesno aktivnostjo ali zlorabo diuretikov in/ali odvajal, omenjeni vedenjski vzorci pa se pojavljajo vsaj 2-krat tedensko vsaj 3 mesece

- Kompulzivno prenajedanje je v nasprotju z bulimijo nervoso. Tovrstno vedenje ni povezano z uporabo kompenzacijskih mehanizmov za odpravljanje posledic prenajedanja, zato se posamezniki neredko spopadajo s prekomerno prehranjenostjo, njihov ITM (indeks telesne mase) pa sega nad 25 kg/m².

Uporaba psihoaktivnih substanc

V dinamično obdobje raziskovanja v času mladostništva sodi tudi eksperimentiranje s psihoaktivnimi substancami. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje ima kar 42 % slovenskih 17-letnih mladostnikov izkušnje z uporabo marihuane, zlasti razširjeno pa je pitje alkohola. Današnje odraščanje se močno razlikuje od tistega pred 20 leti. Dostop do informacij je zelo hiter in komuniciranje posledično lažje, obenem pa je lažje dostopati tudi do cone raziskovanja in eksperimentiranja ter navsezadnje tudi do možnosti za manipuliranje s starši. Za uspešno soočanje z izzivi bi moral dandanes mladostnik imeti jasno in dobro

6

izdelano samopodobo, stabilno izdelana in zgrajena osebna stališča, sposobnost postaviti se zase in oporno ter stabilno družinsko okolje. Stroka opozarja, da lahko zaradi kompleksnosti vzroka nastanka odvisnosti do uporabe substanc pride v vsakem družinskem okolju – tudi tam, kjer je bil odnos med otrokom in starši preko celega otroštva dober, in tam, kjer nikoli nihče od družinskih članov ni posegal po in zlorabljal nobene psihoaktivne substance (NIJZ, 2019).

Samomor je tesno povezan z zlorabo substanc. Zasvojeni posamezniki s samomorilnim vedenjem se po navadi srečujejo z določenimi čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki močno vplivajo na njihovo dejavnost in se kažejo predvsem skozi impulzivne reakcije in nezmožnost nadzora vedenja. Pri ljudeh, ki zlorabljajo alkohol in/ali druge droge ali so odvisniki od njih, obstaja skoraj 6-krat večje tveganje za poskus samomora v primerjavi z ljudmi, ki po omenjenih substancah ne posegajo. V večini primerov odvisniki od drog poskušajo narediti samomor s predoziranjem snovi ali pa posežejo po kombinaciji prepovedane droge in tablet, v nekaj primerih pa način poskusa samomora ni neposredno povezan z drogami. Iz raziskav izvira dejstvo, da so heroin in pomirjevala snovi, s katerimi se najpogosteje izvajajo poskusi samomora, medtem ko so druga zdravila in substance manj značilni (Dragisic et al., 2015).

7

2 NAMEN

Namen diplomskega dela je poudariti pomen zagotavljanja varnosti samomorilno ogroženega mladostnika v bolnišničnem okolju.

Cilji diplomskega dela so:

- izpostaviti aktivnosti zdravstvene nege medicinske sestre pri zagotavljanju varnosti samomorilno ogroženega mladostnika v bolnišničnem okolju,

- vplivati na strokovno znanje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi s prepoznavanjem in obravnavo samomorilno ogroženega mladostnika.

8

3 METODE DELA

V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, ki je zajemala pregled tako domače kot tuje literature. Iskanje strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku je potekalo po tujih elektronskih podatkovnih bazah (Medline, PubMed, CINAHL), do katerih smo dostopali preko spletnega portala Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani. Literatura v slovenskem jeziku je pridobljena z iskanjem po svetovnem spletu in preko bibliografskega sistema COBISS.SI. Pregledali smo tudi zbornike na spletni strani sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji. Ključne besede in besedne zveze, preko katerih je potekalo iskanje literature v angleškem jeziku, so: suicide, suicide AND adolescent, suicide AND prevention, suicide AND treatment, therapeutic conversation, security measures, agression, mental illness. Ključne slovenske besede in besedne zveze za iskanje literature pa so bile: samomor, samomor IN mladostnik, samomor IN preprečevanje, samomor IN zdravljenje, terapevtska komunikacija, varovalni ukrepi, agresija, duševne bolezni.

Osredotočili smo se na članke v angleškem in slovenskem jeziku. Vključitveni kriteriji pri iskanju literature so bili v celoti prosto dostopni, relevantni, izvirni in pregledni znanstveni, ter strokovni članki. V analizo je bila vključena literatura, objavljena med letoma 2012 in 2021. Zaradi pomembnosti določenih ključnih podatkov smo uporabili tudi starejše, a kljub temu relevantne vire. Zbiranje literature je potekalo od januarja 2021 do aprila 2021. Po pregledu literature smo iz nabora izključili določene naslove, ki se niso ujemali z namenom in cilji diplomske naloge, prebrali smo povzetke in za tem še članke v celoti. V diplomsko delo je vključenih 36 enot literature.

9

4 REZULTATI

V nadaljevanju so predstavljeni rezultati opravljenega pregleda literature, ki smo jih uredili po vsebinskih poglavjih glede na namen in postavljene cilje diplomske naloge.