Varnost potniške ladje je za ladjarja na prvem mestu predvsem zaradi ogromne mase ljudi, ki jih ladja prevaža. V primeru nesreče je evakuacija toliko ljudi naenkrat skoraj nemogoča, zato je najboljši »rešilni čoln« ladja sama. V zadnjih 20 letih se je način gradnje bistveno spremenil in z uporabo nove tehnologije imamo boljši nadzor nad vsemi sistemi, avtomatsko stabiliziranje, natančnejše vremenske napovedi … Poleg varnosti je treba poskrbeti tudi za dobro počutje potnikov ne glede na vremenske razmere, za kar se uporabljajo najsodobnejše klimatske naprave.
(Sponza, 2021)
Gradnja potniških ladij
Medtem ko je velika večina tovornih ladij grajena v Aziji, se potniške ladje še vedno primarno gradijo v Evropi. Dejstvo je, da imajo za ta sektor evropske ladjedelnice največ znanja in izkušenj, veliko pa pripomore tudi izpopolnjena tehnologija gradnje. Fincantieri v Italiji velja za največjega proizvajalca potniških ladij na svetu, sledijo mu nemški Meyer-Werft, francoski STX in finski Meyer Turku. Pred epidemijo COVID-19 je bilo po svetu naročenih 114 novih potniških ladij, vendar je bilo žal veliko naročil preklicanih. (Statista Research Department, 2020)
Dandanes ladje izdelujejo tako, da jih računalniško skonstruirajo, na teh modelih pa opravljajo različne simulacije in optimizacije glede varnosti ter ekonomičnosti plovbe. Ta postopek traja tudi do dve leti, preden ladjo sploh začnejo graditi. Gradnja poteka tako, da lahko pri več različnih podizvajalcih izdelajo posamezne segmente ladje in jih prepeljejo na mesto, kjer ladjo nato sestavljajo. Ti segmenti so brez notranje opreme, ampak vsebujejo vso potrebno električno in vodovodno napeljavo. Prva na tak način zgrajena ladja je bila Queen Mary 2 in takrat so spoznali, da ta vrsta gradnje prihrani veliko časa ter posledično denarja. (Sponza, 2021)
Neprepustne pregrade
Današnje potniške ladje imajo velike atrije in dolge hodnike, poleg tega pa veliko odprtin in steklenih površin. V primeru nasedanja ali trčenja bi se ladja v kratkem času napolnila z vodo in prišlo bi do katastrofalnih posledic. Zato so ladje razdeljene s številnimi neprepustnimi pregradami, katerih glavna naloga je zadrževanje vode na mestu vdora. Poleg vode omejijo tudi požar, držijo konstrukcijsko trdnost in znižajo raven hrupa ladijskih motorjev. Za prehajanje ljudi med neprepustnimi pregradami imamo vodotesna vrata. Med plovbo morajo biti vodotesna vrata nujno
7
zaprta. Odpirajo in zapirajo se s pomočjo hidravlike, saj jih ročno zaradi sile vode ne bi mogli potisniti. Krmiljenje pregrad se opravlja lokalno ali z mosta. (Sponza, 2021)
Varen prihod v pristanišče SRTP
V primeru izbruha požara, vdora vode ali druge nesreče nam predpis SOLAS MSC.216(82) narekuje, da mora biti ladja zmožna pripluti v najbližje pristanišče brez zunanje pomoči. Ta predpis je stopil v veljavo 1. 7. 2010 in velja za vse potniške ladje, daljše od 120 metrov. Naslednji glavni sistemi morajo biti redundantni in morajo ostati v delujočem stanju tudi po izgubi enega od vitalnih delov ladje. (MSC.216(82), 2006)
Sistemi, ki morajo ostati aktivni med izvajanjem SRTP
• Pogon
- premagovanje vetrov do 72 km/h, - premagovanje valov do 5,4 m, - minimalna hitrost 7 vozlov,
- možnost potovanja 2000 Nm (tank za gorivo v sili),
- imamo lahko redundantne glavne potisnike vključno z redundantnim napajanjem ali pa posebne »take me home« potisnike, namenjene samo situacijam v sili.
• Krmilo
- dvojno krmilo ali redundanten sistem azipodov.
• Navigacijski sistemi - girokompas,
- posodabljanje pozicije ladje, - navtični zemljevidi,
- podatki o vrtljajih motorja, pozicije krmila, - globinomer,
- Automatic Identification System (AIS), - ladijski zvočni signal,
- navigacijske luči,
- vremenske razmere (trenutne in za naslednjih 48 ur).
• Interna komunikacija
- med mostom in strojnico ter mostom in varnostnimi točkami, kjer se potniki zberejo v primeru nesreče.
8
• Zunanja komunikacija - GMDSS,
- VHF.
• Glavni protipožarni sistemi
- vsa mesta na barki morajo biti dosegljiva z dvema cevema, - nespremenjen pritisk v hidrantih.
• Fiksni protipožarni sistemi - požarni škropilniki, - vodna megla v strojnici, - sistem CO2 v strojnici,
- dovolj močne črpalke za sistem gašenja.
• Senzorji za detekcijo dima
• Kalužne črpalke
• Vodotesna vrata
• Senzorji za detekcijo vdora vode
• Zasilna razsvetljava Zbirne cone SRTP
Če pride do nevarnosti in se začne izvajat SRTP, se potniki ne smejo več zadrževati v svojih kabinah, temveč v posebnih skupnih prostorih, ki imajo blizu evakuacijske poti in hiter dostop do osnovnih življenjskih potrebščin. Ti prostori morajo zagotavljati 4 m3 prostora na osebo. Zahteve za: (MSC.216(82), 2006)
• Sanitarije
- minimalno 1 stranišče za 50 ljudi,
- če ladja potrebuje do pristanišča več kot 24ur, je treba zagotoviti možnosti za osebno higieno, - črnih in sivih vod ni treba obdelati in grejo lahko naravnost v morje.
• Vodo
- 3 l pitne vode na osebo na dan,
- skladiščena je lahko v flašah ali tankih,
9
- dodatna voda za pripravo hrane in za osebno higieno dodatno znese 4 l na osebo na dan.
• Hrano
- minimalno 8000 kJ na osebo na dan,
- hrana je lahko normalna, dehidrirana v vrečkah ali kaj drugega,
- glede na izbiro hrane je treba imeti primerne pripomočke za pripravo obrokov,
- kuhinje morajo biti dostopne z varnih območij, ni pa treba, da se nahajajo znotraj njih.
• Medicinsko oskrbo - pripomočki za prvo pomoč, - usposobljeno osebje, - lahko dostopni prostor, - na voljo zaloge kisika.
• Temperaturo
- temperatura znotraj varnih območij mora biti med 10 in 30 °C,
- za vzdrževanje temperature je potrebno zadostno število klimatskih naprav in grelcev.
• Razsvetljavo - minimalno 50 LUX,
- zasilna razsvetljava iz sekundarnega vira energije.
• Prezračevanje
- prezračevanje mora biti narejeno tako, da lahko dobavlja svež zrak tudi v primeru požara, - minimalno 4,5 m3 svežega zraka na osebo na uro.
Senzorji za zaznavanje človeka v vodi (MOB – Man Overboard)
Vsako leto s križark v morje izgine približno 25 ljudi.Da bi to številko še dodatno znižali, se vse več družb poslužuje dodatnih senzorjev, ki zaznajo človeka v vodi. Senzorji so nameščeni tako, da pokrivajo celoten obseg ladje. Če bi ti senzorji delovali samo glede na zaznavanje temperature, bi
10
imeli ogromno lažnih alarmov, zato se s pomočjo umetne inteligence opazuje tudi hitrost padanja in obliko predmeta. Ko senzor zazna človeka v vodi, ga tudi markira prek GPS-a za lažje kontroliranje njegovega položaja. Ti senzorji niso uporabni le za to vrsto reševanj, temveč zaznajo tudi nepovabljene osebe, ki bi poskušale priplezati na ladjo. Senzorji so po ladji nameščeni tako, da vsak del na obsegu ladje pokrivata po dve kameri, zato da še dodatno zmanjšamo lažne alarme, in sicer se mora na obeh kamerah odvijati enak prizor, da sistem sproži alarm za človeka v vodi.
(na eni od kamer bi bila lahko npr. motnja v ozadju ali bleščanje od sonca, zato je potrebna redundanca). Ključne funkcije senzorja MOB so: (MARSS, 2018)
- samodejno zaznavanje človeka v vodi,
- samodejna sprožitev alarma (zelo malo je lažnih alarmov),
- posnetek padca za lažjo potrditev dogodka in takojšnje ukrepanje,
- senzor nam poda točno lokacijo nesreče na karti ECDIS za lažje sledenje osebe po padcu, - možnost integracije dronov za samodejno iskanje pogrešane osebe ali pa snemanje oziroma sledenje osebe v morju za še bolj točno in posledično hitrejšo reševalno akcijo.
Vir: https://marss.com/news/mobtronic-for-superyacht-launch
Slika 1: Senzor MOB
11 Stabilizacija ladje
Za ohranjanje udobja in dobrega počutja je stabilnost potniške ladje zelo pomemben faktor. Ker ima večina sodobnih potniških ladij visoko nadvodje, nanje znatno vplivajo ne samo valovi ampak tudi veter. Da bi dosegli čim boljšo stabilnost tudi v slabih vremenskih pogojih, se pri gradnji odločajo za več vrst aktivnih in pasivnih sistemov, ki pripomorejo k zmanjšanju teh nihanj in že pri gradnji poskušajo težo razporediti tako, da je težišče ladje čim nižje.
Aktivni stabilizacijski sistemi
Za delovanje potrebujejo zunanje napajanje in krmiljenje.
- Stabilizacijska krilca
Preprečujejo valjanje ladje v slabih pogojih. Kot krilc se prilagaja samodejno prek krmilnika, in sicer glede na to, ali potrebujemo silo navzgor ali silo navzdol. So najbolj učinkovita metoda stabiliziranja ladje (valjanje se zmanjša do 90 %), a delujejo le pri hitrostih nad 6 vozlov. Krilca so zložljiva iz dveh glavnih razlogov: da se ob dobrih pogojih zmanjša upor ter posledično poraba goriva in lažje manevriranje ladje v in iz pristanišča. (Quantum, 2021)
- Tanki proti valjanju
Oblikovani so tako, da so na levi in na desni strani ladje, med seboj pa so povezani s cevjo. S tem dosežemo, da se med valjanjem ladje teža vode premika v nasprotju z valovi in ustvarja protiutež sili valov. Za še natančnejše uravnavanje nivoja vode so v povezovalni cevi močne aksialne črpalke, ki jih krmili računalnik na podlagi podatkov iz senzorja nagiba. (Quantum, 2021)
Pasivni stabilizacijski sistemi
So vedno aktivni in ne potrebujejo zunanjega napajanja ali krmiljenja.
- Stranska kobilica (Bilge keel)
Nameščena je na vsaki strani, in sicer po približno eni tretjini dolžine ladje pravokotno na oplato.
Ko ladja valja, se ustvarja turbulenca, ki blaži to nihanje z leve na desno. Večji učinek ima pri višjih hitrostih. (Eric, 2013)
12 - Sponsonov račji rep (Sponson ducktail)
Podaljšek konstrukcije za boljšo stabilnost in zmanjšan upor. Večinoma jih vidimo na krmi, bolj redko pa tudi na bokih ladje. Dobro konstruiran račji rep ne poviša stroškov goriva, v nekaterih primerih lahko z njim dosežemo celo malenkost višjo hitrost zaradi daljše vodne linije. Prav tako premakne center longitudinalne stabilnosti bolj proti krmi. (Aarnio, 2020)
Ogrevanje, klimatizacija in ventilacija – HVAC
Sistem HVAC zagotavlja svež prefiltriran zrak v vseh zaprtih prostorih po ladji. Zajem zraka je po navadi pri premcu na desni strani ladje, odtok zraka pa pri krmi na levi strani. Zrak v kabinah se zamenja 12-krat na uro, zrak na javnih površinah pa 15-krat na uro. Približno ena petina vse pridelane energije na ladji se porabi za HVAC, seveda pa je vse zelo odvisno od področja plovbe.
(Hochberg, 2020)
Spremembe zaradi koronavirusa
Po novih standardih mora biti pred vsakim vstopom zraka v prostor še dodaten filter MERV 13, ki zajame aerosole (bakterije, ki potujejo po zraku) z 90-% učinkovitostjo in tako omogoča recirkulacijo zraka, hkrati pa preprečuje okužbe, ki se širijo po zraku. Tudi z nameščenimi filtri je priporočljivo, da se ventilacijski sistem posodobi na ta način, da je recirkulacije čim manj ali pa je dodatno obdelana z UV-žarki. Tretja možnost je, da se v kontaminiranih sobah vzpostavi zadosten podtlak, tako da tudi če se vrata odprejo, gre zrak iz hodnika v sobo in ne obratno. (Saunders, 2021)
13