+ –
Ni potožila, da ji na plesnih delavnicah ni všeč.
Težje je odhajala na plesne delavnice.
Bila je bolj samokritična kot lani. Po vajah je bila slabovoljna.
Pripombe drugih so vplivale na njeno samozavest.
Priprave in zaključni nastop so bile zanjo fizično in psihično naporne.
Skupina in vrstniki jo motivira. Bolj ji je bilo nerodno nastopati.
Velika sprostitev gibanja v bokih. Prisoten je bil strah, da ne bo dovolj dobra.
Mehkoba in lepša gibljivost rok. Dvomila je v svoje sposobnosti.
Napredek v plesni tehniki in samostojnem nastopanju.
Manjša pripadnost skupini.
Manjši napredek kot preteklo šolsko leto.
144
10.2.7 Delno strukturiran odprti intervju s starši deklice Ane po pol leta tretjega šolskega leta obiskovanja plesnih interesnih dejavnosti
Ker Ana tudi tretje leto obiskuje plesno-gibalne delavnice, sem se odločila, da za dodaten vpogled in izpopolnjeno opazovanje in informacije izvedem še zadnji intervju, čeprav si odzive deklice ne beležim več tako kot v času raziskave.
Tudi v tretjem šolskem letu se je plesna interesna skupina, ki jo obiskuje Ana, na novo formirala. V skupini so le trije otroci, a izjemno prijazni, odprti, sprejemljivi, razumevajoči, tolerantni, ustvarjalni in vsak je nekaj posebnega. Po mojih opažanjih Ana napreduje, se v plesni interesni skupini počuti dobro, saj je vedno zelo aktivna, sproščena, upoštevana, vesela, tudi verbalno intenzivnejša, uveljavlja svojo voljo, zainteresirana, motivirana, prizadevna, uspešno izvaja aktivnosti in v skupini je občutiti povezanost.
Vprašalnik
a) Ali Ana rada še vedno z enakim zadovoljstvom prihaja na plesna srečanja in kako se to kaže oz. izraža?
b) Ali vama hčerka pove/pokaže, kaj delamo na delavnicah?
c) Kaj je po vajinem mnenju in zaznavanju hčerki najbolj pri srcu na plesnih delavnicah (npr. gibalno ustvarjanje, glasba, soplesalke/-ci, da se razgiba, da je v družbi, da se sprosti oz. kaj drugega?
d) Prosim, opišita kakšen pomembnejši dogodek ali situacijo v povezavi s plesno-gibalnimi delavnicami.
e) Kako je Ana po vajinem opažanju napredovala na
gibalnem področju in plesnosti (koordinacija, gibljivost, spretnost, ravnotežje, vztrajnost, izmišljanje svojih gibalnih vzorcev, doživljanje in izražanje glasbe, ritmičnost, gibalno dojemanje, samostojno plesno ustvarjanje v domačem okolju, improvizacija, sproščenost v gibanju in podobno) in tudi
kako je napredovala na psiho-socialnem in čustvenem področju (razvoj socialnih spretnosti − samostojno vključevanje v skupino, verbalna/neverbalna komunikacija, občutek pripadnosti in sprejetosti, vzpostavljanje stikov, razumevanje in odnos ostalih v plesni skupini, samozavestnost pri igrah – gibalnih in ostalih, vodenje – izražanje samostojnih pobud ali podredljivost, sproščenost pri telesnem stiku in pri gibalnem ustvarjanju, zadovoljstvo s seboj, občutek uspešnosti in sposobnosti, počutje hčerke, izražanje čustev, občutkov, potreb, želja ...)?
f) Ali opažata kakšne spremembe na kognitivnem področju (delo pri šolskih predmetih, pomnjenje, koncentracija, večja motivacija, pozornost tudi pri ostalih dejavnostih, prostorska orientacija, fina motorika – pisanje, risanje; branje, razumevanje navodil ipd.)?
g) Kakšne šibkejše strani opažata?
h) Vajina razmišljanja, načrti za prihodnje!
145
Dekličini starši so mnenja, da Ana v tretjem letu obiskovanja na plesno-gibalne delavnice hodi raje kot preteklo šolsko leto, vendar ne z enakim entuziazmom kot prvo leto. Še vedno pogreša deklice iz prve skupine. Starši zaznavajo, da je hčerki bolj pri srcu glasba in gibalno ustvarjanje kot sprostitev.
Opažajo večjo sproščenost in domišljijo pri gibanju. Zelo pomemben dogodek zanjo je bilo ponovoletno plesno srečanje s starši, saj ji je veliko pomenilo, da je bila z njo mamica. Ana je zelo uživala in bila vidno sproščena. Starši so opisali tudi zanimiv dogodek v šoli, ki potrjuje Anino gibalno sproščenost in vključenost:
pri evritmiji je odplesala »repke« in se tako smejala, da se ni mogla nehati. V smeh je spravila celo precej resnega učitelja evritmiji. Ana se je v šoli vključila tudi v skupino folklore in starša opažata, da si plese z lahkoto in izjemno hitro zapomni. Starši so povedali, da je deklica letos močno napredovala tudi pri pisanju, branju in pri matematiki, njen govor pa je postal nekoliko manj razločen.
Zaradi rojstva sestrice, na katero je bila Ana spočetka zelo ljubosumna, je deklica trenutno v čustveno težki situaciji. Potrebuje veliko pozornosti, ponoči večkrat prosi očka, da z njo spi, rabi ogromno objemov in se ne želi odmakniti od staršev.
Do nedavnega je imela v šoli hudo regresijo, vse ji je bilo pretežko, bila je zelo potrta, a doma ni priznala, da je problem rojstvo sestrice, temveč je krivila šolo.
Vendar je sedaj že boljše in zopet vidi lepe stvari v življenju. Pri Ani pa po mnenju staršev opazne, tudi posledice njene hitre rasti, saj je ponovno nekoliko bolj nerodna, njena drža ni pravilna, močno napihuje trebušček, tako da je takrat govor povsem popačen. Tako starši kot šolska specialna pedagoginja, s katero ima Ana redna srečanja, opažajo, da Ana zelo slabo reagira na »zniževanje zahtev« in se v takih primerih obnaša »trapasto«. Če ima dokaj resne zahteve, a v varnem okolju, brez kritiziranja, ji gre najbolje. Starši so povedali, da je Ana sedaj bolj kritična do sebe oz. se svojih slabosti bolj zaveda, a svoje omejitve tudi bolje sprejema, se jih uči premagati in ponosno naredi nekaj svojega, kar v danem trenutku zmore. Prav zato pa potrebuje še več pohvale tam, kjer si jo vsaj malo zasluži. Starši opažajo v tem letu pri Ani velik napredek v ravnotežju in pri koordinaciji gibov, kar se še posebej dobro opazi pri rolanju ter hoji po stopnicah navzdol. Prav tako vidijo napredek v vztrajnosti in kondiciji (npr. Ana sedaj rola celo uro in pol).
Povedali so, da ima Ana že od nekdaj odličen spomin (npr. film gleda enkrat, dvakrat, pa zna na pamet cele dvogovore; tudi snov si ob šolski razlagi hitro zapomni). Ana že od četrtega leta skoraj vsak teden obišče kakšno predstavo ali koncert in zato je zanjo to okolje zelo domače.
Velika frustracija zanjo pa je osnovna samostojna skrb zase (npr. umivanje zob, oblačenje, zapenjanje). Pri tem starši, kljub njihovemu vsakodnevnemu prizadevanju in vodenju ne vidijo nikakršnega napredka.
Starši v prihodnje želijo, da bi Ana še obiskovala plesno-gibalne delavnice, če bi se le oblikovala primerna skupina zanjo.
146
POVZETEK ODZIVOV NA INTERVJU S STARŠI deklice po pol leta tretjega leta obiskovanja plesno-gibalne interesne skupine:
ANA