2 METODE DELA
4.4 Omejitve in metodološki vidiki
Pri analizi podatkov iz SPSS smo naleteli na nekatere nepravilnosti, ki jih lahko povsem enostavno razložimo. Rezultati so pokazali, da je sprememba povprečne FS v povezavi z mirovanjem najvišja na (lahki) zeleni progi in najnižja na (zahtevni) rdeči progi. Ti rezultati so kontradiktorni, saj so najvišje razlike na najlažji progi, vendar je pri teh podatkih treba vzeti v obzir, da so obiskovalci v Pustolovskem parku Geoss hodili s proge na progo. Obiskovalcu, ki kupi karto za 3 ure, ne smemo omejiti časa plezanja. Vsak gost hoče maksimalno izkoristiti omejen čas, zato so obiskovalci takoj po končani zeleni progi (brez odmora) odšli na drugo, modro progo in nato na rdečo progo. Obiskovalcem je bilo tako nemogoče zagotoviti ustrezno dolžino odmora med posameznimi progami, zato je prišlo do največje spremembe na zeleni progi, saj so na začetku mirovali, nato pa so pričeli z aktivnostjo. Aktivnost so nato samo še stopnjevali in tako na rdeči progi sicer dosegli najvišje FS, a manjše razlike v primerjavi s spremembo FS mirovanje/povprečje. Izračunali smo deleže spremembe povprečne FS med naporom na posamezni progi in jih nato primerjali med seboj. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri primerjavi spremembe maksimalne FS med naporom v primerjavi s FS v mirovanju. Rezultati kažejo, da med progami prihaja do značilnih razlik v spremembi maksimalne FS med naporom v primerjavi z mirovanjem (Χ² = 42,450; p < 0,001).
Večjo spremembo povprečne FS v primerjavi z mirovanjem smo ugotovili med vadbo na zeleni progi v primerjavi z vadbo na modri (–19,72 %; p < 0,001) in rdeči progi (–29,56 %; p < 0,001).
Prav zaradi različnih izhodišč, ki so jih imeli merjenci v mirovanju, je prišlo do določenih sprememb. Te določene omejitve smo vzeli v obzir in jih povsem razumemo. Nobena študija v teh pogojih ne more biti izvedena povsem laboratorijsko, saj aktivnosti potekajo v naravi, imamo vpliv ljudi ipd. Zaradi tega smo uporabili normalen standardni postopek raziskave. Eden izmed dejavnikov, ki ga je treba omeniti, je ocena vpliva strahu. Pri meritvah nismo upoštevali strahu, čeprav ima zagotovo velik vpliv na FS. Nekateri merjenci ovire premagujejo brez strahu in imajo zato nižjo FS, medtem ko drugi zaradi višjega vpliva strahu dosegajo višje FS. Ravni strahu bi v naših pogojih zelo težko merili, zato smo to meritev nekoliko zapostavili. Potrebno je tudi dodati, da so se merjenci pred odhodom na progo že ogreli, saj so morali opraviti začetni tečaj spoznavanja opreme in iti čez šolski poligon.
To je prva tovrstna raziskava v pustolovskih parkih v Sloveniji. Predlagamo, da prihodnje študije zaradi natančnejše razjasnitve neposrednega vpliva poskušajo posplošiti vzorec merjencev in meritev. Te omejitve, ki so povsem razumljive, bi lahko v prihodnosti bolj natančno opredelili. Neposreden vpliv na tovrstno omejitev bi lahko v prihodnje za izboljšanje raziskave izničili in naredili raziskavo na drugačen način ter z uporabo drugačnih postopkov.
5 SKLEP
Pustolovski parki so vse bolj priljubljena oblika rekreacije. V Sloveniji imamo veliko število tovrstnih parkov. Največji izmed njih je Pustolovski park Geoss, v katerem je potekala pričujoča raziskava.
Z raziskavo smo ugotovili, da se absolutne vrednosti FS postopoma višajo s težavnostjo proge.
Najvišja FS je tako dosežena na rdeči progi, najnižja pa na zeleni progi. FS (tako povprečna kot tudi maksimalna) narašča z višanjem zahtevnosti prog, prihaja pa do določenih razlik med odraslimi in otroci. Na modri progi je vaja iz pnevmatik, kjer so otroci imeli največ težav in je prihajalo do odstopanj. Ugotovili smo, da so odrasli vse tri proge premagovali z manjšim naporom. FS pri odraslih so bile v povprečju za 15 utripov/minuto nižje kot pri otrocih.
Naša predvidevanja pred začetkom študije so se izkazala za pravilna, saj se je maksimalna FS pri odraslih in otrocih v povprečju povečevala skozi celoten potek prog.
Kljub zanimivim ugotovitvam je treba poudariti, da smo bili pri raziskavi omejeni z vidika izvedbe in posplošitve prog. To se je pokazalo pri statistični analizi, kjer smo dobili drugačne rezultate v mirovanju pred posameznimi progami. Do teh razlik je prišlo, ker so obiskovalci na začetku mirovali, nato pa pričeli z aktivnostjo. To se odraža tudi na rezultatih, ki kažejo najvišji prirastek FS na najlažji progi, kar je zaradi odsotnosti posplošitve pričakovano. Pomembna dejavnika vpliva FS sta tudi položaj rok med plezanjem in vpliv strahu. Teh dveh parametrov v meritvah nismo merili. Višja FS torej ni odvisna le od visoke intenzivnosti, ampak tudi od spreminjanja položaja rok med plezanjem in vpliva strahu. Za v prihodnje se zdi smiselno kljub varnostnim vidikom uporabiti posplošitev in zagotoviti ustrezno dolge odmore med posameznimi progami.
Plezanje na različnih progah v pustolovskem parku je odlična oblika rekreacije in pozitivno vpliva na zdrav življenjski slog. Rezultati so pokazali, da lahko z rednim obiskom tovrstnih parkov krepimo telesno kondicijo in pozitivno vplivamo na naše zdravje. Gibanje na svežem zraku in aktivnosti v naravi so med ljudmi čedalje bolj cenjene in prav to nam omogoča Pustolovski park Geoss.
6 VIRI
Ainsworth, B. E., Haskell, W. L., Whitt, M. C., Irwin, M. L., Swartz, A. M., Strath idr. (2000).
Compendium of physical activities: An update of activity codes and MET intensities.
Medicine and Science in Sports and Exercise, 32(9), 498−504. http://www.juststand.
org/portals/3/literature/compendium-of-physical-activities.pdf
Arnau, E. (2004). Anatomski atlas in človeško telo. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Ažman Juvan, K. 2014. Kardiomiopatije. V K. Ažman Juvan, B. Jug (ur.), Športna kardiologija (str. 53–67). Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije.
Borresen, J. in Lambert, M. I. (2008). Quantifying training load: a comparison of subjective and objective methods. International Journal of Sports Physiology and Performance, 3(1), 16–30.
Bravničar, M. (1994). Fiziologija športa, vaje 1. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Brinar, I. (2007). Frekvenca srčnega utripa kot pokazatelj telesne pripravljenosti (seminarska naloga). Poljče: Poveljniško štabna šola, Ministrstvo za obrambo.
DeTurk, W. E. in Cahalin, L. P. (2011). Cardiovascular and pulmonary physical therapy: An evidence-based approach (2nd ed.). New York: McGraw-Hill Medical.
DeVries, H. A. (1986). Physiology of exercise for physical education and athletics. Dubuque:
Wm. C. Brown Publishers.
De Vris, H. (1976). Fiziologija fizičkih napora u sportu i fizičkom vaspitanju. Beograd:
Republička zajednica fizičke kulture SR Srbije.
Đorđević, A. (2005). Rekreacija kao način savremenog življenja. Sportska Medicina, 5(2), 54–
78. http://www.smas.org/casopis/vol_05/vol05_2_Djordje vic.html
Fakulteta za naravoslovje in matematiko. (2015). Elektrokardiografija. http://fnm.um.si/
attachments/article/603/vaja2.pdf
Google Play. (2021). Polar flow - Sync & analyz. https://play.google.com/store/apps/details?id
=fi.polar.polarflow&hl=sl&gl=US
Gorska reševalna služba Slovenije. (2006). Podkomisija za medicino: Izobraževanje iz prve in nujne medicinske pomoči za člane gorske reševalne zveze Slovenije (diplomsko delo).
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Greenway, S. C. (2004). Hormones in Human Metabolism and Disease. V K. B. Storey (ur.), Functional metabolism: Regulation and adaptation (str. 271–294). New Jersey: John Wiley & Sons.
Halson, S. L. (2014a). Monitoring Training Load to Understand Fatigue in Athletes. Sports Medicine, 44, 139–147. http://doi.org/10.1007/s40279-014-0253-z
Intact. (2021). Kako uporabljati monitorje srčne frekvence? https://www.intact.si
Janssen, G. J. M. P. (1992). Heart Rate Monitoring for Estimation of Training Intensity. Sports Training and Coaching, 35, 115–159.
Jereb, B., Božič, K. in Burnik, S., (2005). Spremljanje frekvence srca in ocena intenzivnosti napora med plezanjem na umetni plezalni steni. Šport (Ljublj.), 53(1), 10–12.
Jetté, M., Sidney, K. in Blümchen, G. (1990). Metabolic equivalents (METS) in exercise testing, exercise prescription, and evaluation of functional capacity. Clinical Cardiology, 13(8), 555565. doi: 10.1002/clc.4960130809
Kardiologija. (2015). V A. Košnik, M. Mrevlje, F. Štajer, P. Koželj in D. Černelč (ur.), Interna medicina (str. 243–265). Ljubljana: Littera picta, Slovensko medicinsko društvo.
Karpljuk, D., Derviševič, E., Videmšek, M., Bevc, S., Novak, M., Rožman, F. idr. (2002).
Pozitivni učinki aerobne vadbe pri osebah v srednjem in starejšem starostnem obdobju.
V H. Berčič (ur.), Zbornik 3. slovenskega kongresa športne rekreacije (str. 165–174).
Otočec: Olimpijski komite Slovenije.
Karpljuk, D., Videmšek, M. in Štihec, J. (2008). Z vadbo do gospodarnega delovanja organizma. Šport, 5(1), 22–26.
Karpljuk, D., Žitko, M., Rožman, F., Suhadolnik, M. in Karpljuk, K. (2001). Teoretične osnove in praktična izhodišča športne vadbe, namenjene višjim častnikom Slovenske vojske.
Ljubljana: Ministrstvo za obrambo RS.
Kastelic, P. (2005). Analiza frekvence srčnega utripa rokometašev po treningu (diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za šport.
Kete, M. in Sentočnik, T. (2010) Arterijska hipertenzija in telesna aktivnost. http://www.viva.
si/V-gibanju/42/Arterijska-hipertenzija-in-telesna-aktivnost.
Kimovec, M. (2020). Literatura za inštruktorje. Neobjavljeno delo.
Knoepfli-Lenzin, C., Haenggli, B. in Boutellier, U. (2013). Optimised heart rate formulae to monitor endurance training in sedentary individuals. Journal of Sports Sciences, 32(6), 557–562.
Kranjec, I. (2011). Ishemična srčna bolezen. V D. Štajer in M. Koželj (ur. poglavja), Kardiologija. V Košnik, Mrevlje, Štajer, Koželj in Černelč (ur.), Interna medicina. (str.
234–265). Ljubljana: Littera picta: Slovensko medicinsko društvo.
Lasan, M. (2004). Fiziologija športa – harmonija med delovanjem in mirovanjem. Ljubljana:
Fakulteta za šport.
Murell, D. (2018). What happens when you get an adrenaline rush?. https://www.medical newstoday.com/articles/322490
Nelson, L., Lehninger, A. L. in Coxm, M. M. (2008). Biosignaling. V Lehninger Principles of biochemistry (5. izd.) (str. 421–482). New York: W. H. Freeman.
Otočec. (2010). Pustolovski park Otočec. http://www.otocec.si/turizem/pustolovski-park-otocec.php
Ožbolt, A. (2008). Pogostost športne vadbe kot pomemben dejavnik pri razvoju motoričnih sposobnosti pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske (diplomsko delo). Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu. Osnovne gibalne izobrazbe. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Plut, Š. (2002). Anatomija in fiziologija človeka. Ljubljana: DZS.
Pori, M., Pori, P., Pistotnik, B., Dolenc, A., Tomažin, K., Štirn, I. in Majerič M. (2013). Športna rekreacija. Ljubljana: Športna unija Slovenije in Fundacija za šport.
Ravnik, D. in Čebašek, V. (2006). Anatomija koronarnega žilja. V M. Bunc in I. Gradecki (ur.).
Stabilna angina pectoris: kronična koronarna bolezen: izbrana poglavja (str. 1–3).
Novo Mesto: Zdravniško društvo.
Robergs, R. in Landwehr, R. (2002). The surprising history of the “HRmax=220-age” equation.
Official Journal of the American Society of Exercise Physiologists (ASEP), 5, 1– 10 Škof, B. (2010). Conconijev test. http://www.tek.si/userfiles/image/Trening/conconi_
diagram.JPG
Tanaka, H., Monahan, D. K. in Seals, D. R. (2001). Age-predicted maximal heart rate revisited.
Journal of American College of Cardiology, 37(1), 153–156.
Technical outdoor. (2021). Pustolovski park Geoss – Vače. https://www.technicaloutdoor solutions.co.uk/construction/adventure-parks/
Tkavc, S. (2011). Povezanost nekaterih vidikov funkcionalnih sposobnosti z dejavniki zdravega življenjskega sloga pri pripadnikih Slovenske vojske. Ljubljana: Fakulteta za šport Ušaj, A. (1995). Frekvenca srca in športni napor. Šport, 43(4), 27–32.
Ušaj, A. (1997). Kratek pregled osnov športnega treniranja (ponatis). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Vodnik po telesu. (1996). Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Vičič, P. (2010). Variabilnost srčne frekvence pri športnikih in njena povezava z maksimalno aerobno kapaciteto. Ljubljana: Medicinska fakulteta.
Weineck, J. (2009). L’allenamento ottimale. Perugia: Calzetti e Mariucci.
Wilmore, J., Costill, D. in Kenney, W. (2008). Physiology of sport and exercise (4th ed.) (str.
162). Champaign, Il: Human Kinetics.
Železnik, U. (2013). Izberi zdrav življenjski slog – naložbo v prihodnost. Slovenj Gradec:
Visoka šola za zdravstvene vede.
7 PRILOGE
Priloga 1: Izjava prostovoljca
UNIVERZA V LJUBLJANI