UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT
Športna vzgoja
FREKVENCA SRCA PRI RAZLIČNIH GIBALNIH NALOGAH V PUSTOLOVSKEM PARKU GEOSS
MAGISTRSKO DELO
Avtor dela
ŽIGA KLOPČIČ
Ljubljana, 2022
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT
Športna vzgoja
FREKVENCA SRCA PRI RAZLIČNIH GIBALNIH NALOGAH V PUSTOLOVSKEM PARKU GEOSS
MAGISTRSKO DELO
MENTOR:
izr. prof. dr. Blaž Jereb, prof. šp. vzg.
SOMENTOR:
izr. prof. dr. Tadej Debevec, prof. šp. vzg. Avtor dela:
RECENZENTKA: ŽIGA KLOPČIČ
prof. dr. Maja Dolenc, prof. šp. vzg.
Ljubljana, 2022
Spodaj podpisani študent Žiga Klopčič, vpisna številka 22180184, avtor pisnega zaključnega dela študija z naslovom: Frekvenca srca pri različnih gibalnih nalogah v Pustolovskem parku Geoss,
IZJAVLJAM,
1. da je pisno zaključno delo študija rezultat mojega samostojnega dela;
2. da je tiskana oblika pisnega zaključnega dela študija istovetna elektronski obliki pisnega zaključnega dela študija;
3. da sem pridobil vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v pisnem zaključnem delu študija in jih v pisnem zaključnem delu študija jasno označil;
4. da sem pri pripravi pisnega zaključnega dela študija ravnal v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo pridobil soglasje etične komisije;
5. da soglašam z uporabo elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom VIS;
6. da na Univerzo v Ljubljani neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja pisnega zaključnega dela študija na voljo javnosti na svetovnem spletu prek Repozitorija UL;
7. da dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v pisnem zaključnem delu študija in tej izjavi, skupaj z objavo pisnega zaključnega dela študija;
8. da dovoljujem uporabo mojega rojstnega datuma v zapisu COBISS.
V/Na: ________________ Podpis študenta: __________________
Datum: 16. 1. 2022
ZAHVALA
Zahvaljujem se somentorju izr. prof. dr. Tadeju Debevcu, ki mi je s svojimi nasveti, izredno hitro odzivnostjo, odlično komunikacijo in izkušnjami pomagal pri pisanju magistrskega dela.
Prav tako se zahvaljujem Milošu Kimovcu, direktorju Pustolovskega parka Geoss, za nasvete in posredovano gradivo.
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Blažu Jerebu za pomoč pri pisanju in pregledu magistrskega dela.
Hvala vsem profesorjem in sošolcem na faksu – z vami sem preživel čudovito obdobje v življenju in lepa študentska leta.
Posebna zahvala gre staršema, ki sta mi vsa leta stala ob strani in mi omogočila študij.
Največja zahvala gre moji punci Tini, ki me je spodbujala ves čas študija, mi pomagala pri učenju za določene izpite in mi vlivala prepotrebno samozavest. Hvala, da verjameš vame, mi
svetuješ in vedno stojiš ob strani.
Ključne besede: plezanje, Pustolovski park Geoss, frekvenca srca, gibalne naloge, fiziološki odzivi
FREKVENCA SRCA PRI RAZLIČNIH GIBALNIH NALOGAH V PUSTOLOVSKEM PARKU GEOSS
Žiga Klopčič IZVLEČEK
Glavni namen magistrska dela je bil ugotoviti, kako se frekvenca srca spreminja na posameznih progah v Pustolovskem parku Geoss. Magistrsko delo je imelo naslednje cilje: (i) ugotoviti vpliv zahtevnosti posamezne proge na frekvenco srca posameznika, (ii) preveriti, ali se z večjo težavnostjo prog poveča frekvenca srca ter (iii) ali prihaja do sprememb v frekvenci srca med odraslimi in otroki, in (iiii) oceniti, ali so tovrstne oblike rekreacije učinkovite z vidika vzdrževanja zdravega življenjskega sloga.
Pustolovski parki so vse bolj priljubljena oblika rekreacije. V Sloveniji imamo veliko število tovrstnih parkov, največji izmed njih je Pustolovski park Geoss. V raziskavo je bilo vključenih 20 odraslih in 20 otrok obeh spolov. Preiskovanci so bili starši in njihovi otroci. Meritve frekvence srca na zapestju vsakega posameznika smo izvedli s športnimi merilniki Polar M400.
Meritve so potekale po enakem vrstnem redu. Merjenci so premagovali vse tri proge od najlažje do najtežje.
Vrednosti frekvence srca se postopoma višajo z višanjem težavnosti prog. Pri odraslih je absolutna frekvenca srca na vseh progah nižja kot pri otrocih. Dobljeni rezultati kažejo, da tovrstna oblika rekreacije izzove precejšno metabolno obremenitev tako pri starejših kot pri mlajših in tako lahko predstavlja smiselno ter privlačno zapolnitev prostega časa s pozitivnim vplivom na zdravje in športno sposobnost.
Key words: climbing, Geoss Advanture Park, heart rate, motor tasks, physiological responses HEART RATE IN VARIOUS MOTION TASKS IN GEOSS ADVENTURE PARK Žiga Klopčič
ABSTRACT
The present master's thesis aimed was investigate the changes in heart rate during climbing activities of different routes in the Geoss Advanture Park. In particular, we aimd to determine:
(i) the impact of the requirements of each route on individuals heart rate responses (ii) whether the difficulty of the routes influences heart rate responses, and (iii) whether such form of recreation might be an effective strategy to maintain a healthy lifestyle.
Adventure parks are an increasingly popular form of recreaton. There are quite a few Adventure parks in Slovenia. The largest of them is Geoss Adventure Park. In the present study we tested 20 adults and 20 children of both sexes (parents and children). Heart rate measurements were continuously performed using Polar M400 sports watch. In line with the parks system all participants underwent the three routes in the same order from the easiest to the hardest.
Our data show that Heart rate responses gradually increases with incresing route difficulty. In absolute term, the heart rate responses of adults were significantly lower that that of children on all three routes. The obtained result do, however, indicate that climbing in the adventure parks does induce a significant metabolic demand (as reflected in significanly augmented heart rates) and thus represents a viable and atractive means for augmenting physical activity and inducing beneficial health adaptations.
KAZALO
1 UVOD ... 11
1.1 Postavitev v prostor ... 12
1.2 O Pustolovskem parku Geoss ... 12
1.2.1 Gibalnica ... 20
1.2.2 Orjaški spust po jeklenici ... 21
1.3 Oprema v Pustolovskem parku Geoss in osebna oprema obiskovalcev... 22
1.3.1 Pasovi in ostala oprema ... 23
1.3.2 Jeklenice in spone... 23
1.4 Varnost obiskovalcev ... 24
1.5 Delo in prisotnost inštruktorjev ... 26
1.6 Prva pomoč ... 28
1.7 Vpliv adrenalina na frekvenco srca... 32
1.8 Fiziološki odzivi na vadbo v odvisnosti od FS ... 33
1.9 FS ... 35
1.9.1 Povezava intenzivnosti napora s FS ... 38
1.10 Merilniki FS ... 43
1.10.1 Metabolični ekvivalent ... 45
1.11 Problem, cilji in hipoteze ... 45
2 METODE DELA ... 47
2.1 Preizkušanci ... 47
2.2 Pripomočki ... 47
2.3 Postopek ... 47
3 REZULTATI ... 49
3.1 Maksimalna FS ... 50
3.2 Povprečna FS ... 52
3.3 MET ... 54
3.4 Povprečna FS, primerjalno med spoloma ... 57
3.5 Maksimalna FS, primerjalno med spoloma ... 59
3.6 Razlika med povprečno in maksimalno FS pri odraslih, primerjalno med spoloma... 61
3.7 Razlika med povprečno in maksimalno FS pri otrocih, primerjalno med spoloma ... 62
3.8 Primerjava maksimalne FS med odraslimi in otroki ... 63
3.9 Primerjava povprečne FS med odraslimi in otroki ... 64
3.10 Primerjava razlik med povprečno in maksimalno FS med odraslimi in otroki .. 65
3.11 Rezultati obdelanih podatkov v SPSS Statistics ... 66
4 RAZPRAVA ... 70
4.1 Vpliv zahtevnosti posamezne proge na FS posameznika ... 70
4.2 Povezanost FS s težavnostjo prog med starši in otroki ... 70
4.3 Vpliv tovrstne rekreacije z vidika vzdrževanja zdravega življenjskega sloga ... 71
4.4 Omejitve in metodološki vidiki ... 72
5 SKLEP ... 74
6 VIRI ... 75
7 PRILOGE ... 78
KAZALO SLIK
Slika 1 Začetek zelene proge v Pustolovskem parku Geoss ... 14
Slika 2 Pnevmatike na modri progi ... 15
Slika 3 Tarzan na oranžni progi ... 17
Slika 4 Legenda prog v Pustolovskem parku Geoss ... 20
Slika 5 Prečni prerez jeklenice ... 23
Slika 6 Zgradba avtonomnega živčevja ... 34
Slika 7 Primerjava različnih enačb izračuna maksimalne FS ... 36
Slika 8 Absolutne vrednosti FS in intenzivnosti napora ... 39
Slika 9 Območja intenzivnosti v odvisnosti od starosti ... 41
Slika 10 Maksimalna FS pri odraslih ... 50
Slika 11 Maksimalna FS pri otrocih ... 51
Slika 12 Povprečna FS pri odraslih ... 52
Slika 13 Povprečna FS pri otrocih ... 53
Slika 14 Primerjava vrednosti MET pri odraslih ... 54
Slika 15 Primerjava vrednosti MET pri otrocih ... 55
Slika 16 Primerjava vrednosti MET med odraslimi in otroki ... 56
Slika 17 Povprečna FS pri odraslih, ločeno po spolu ... 57
Slika 18 Povprečna FS pri otrocih, ločeno po spolu ... 58
Slika 19 Primerjava maksimalne FS pri odraslih, ločeno po spolu ... 59
Slika 20 Primerjava maksimalne FS pri otrocih, ločeno po spolu ... 60
Slika 21 Razlike med povprečno in maksimalno FS pri odraslih ... 61
Slika 22 Razlike med povprečno in maksimalno FS pri otrocih ... 62
Slika 23 Primerjava maksimalne FS med odraslimi in otroki ... 63
Slika 24 Primerjava povprečne FS med odraslimi in otroki ... 64
Slika 25 Primerjava razlik med povprečno in maksimalno FS med odraslimi in otroki ... 65
Slika 26 Primerjava med progami v spremembi povprečne FS med naporom v primerjavi s FS v mirovanju ... 66
Slika 27 Primerjava med progami v spremembi maksimalne FS med naporom v primerjavi s FS v mirovanju ... 67
KAZALO TABEL
Tabela 1 Povezanost spola in starostne kategorije preizkušancev ... 47 Tabela 2 Primerjava med otroci in odraslimi po starosti, telesni višini, masi in maksimalni izračunani FS ... 48 Tabela 3 Primerjava med zeleno, modro in rdečo progo v FS v mirovanju ... 66 Tabela 4 Primerjava med otroci in odraslimi v FS v mirovanju na zeleni, modri in rdeči progi ... 67 Tabela 5 Primerjava med otroci in odraslimi v povprečni FS na zeleni, modri in rdeči progi ob upoštevanju FS v mirovanju ... 68 Tabela 6 Primerjava med otroci in odraslimi v maksimalni FS na zeleni, modri in rdeči progi ob upoštevanju FS v mirovanju... 68
1 UVOD
Pustolovski park je v gozdu urejen prostor, ki nam omogoča različne gibalne aktivnosti. Z besedno zvezo pustolovski park poimenujemo plezalne parke, ki se nahajajo v gozdu ali zraven njega. Pustolovski park Geoss je največji pustolovski park v Sloveniji. Nahaja se v vasi Slivna, ki je znana kot geometrično središče Slovenije (GEOSS). Od tod prihaja tudi ime pustolovskega parka. Višina parka sega od 1 do 25 metrov. Obiskovalcem ponuja 7 različnih prog. Vsaka izmed prog je namenjena različnim starostnim kategorijam in ima različne težavnostne stopnje.
V parku se nahaja 97 plezalnih elementov. Na 7 različnih progah lahko preizkusimo več kot 200 metrov različno dolgih spustov po jeklenici (angl. zipline). Vsak obiskovalec Pustolovskega parka Geoss si lahko izbere težavnostno stopnjo prog, ki mu najbolj ustreza.
Park je namenjen vsem, tako mlajšim otrokom, ki se spoznavajo z različnimi gibalnimi oblikami v gibalnici, kot najstarejšim obiskovalcem.
Glavni namen pustolovskih parkov je zabavno preživljanje prostega časa otrok in odraslih.
Omogočajo nam dogodivščino in novo obliko avanturizma. Različni poligoni, poti, zgrajene skozi gozd, in dvignjene proge med drevesne krošnje nam omogočajo pravo popotovanje med drevesnimi krošnjami. Obiskovalcem tovrstnih parkov je omogočeno doživljajsko popotovanje prek različnih stopenj plezalnih poligonov med krošnjami dreves (Otočec, 2010).
Tovrstni parki so idealen kraj za rekreacijo in druženje. Priljubljenost tovrstnih parkov je v Sloveniji vse večja. Parki nudijo izjemno izobraževalno okolje. Uporabljamo ga lahko na različne načine, npr.: fizični trening za moč in vzdržljivost, različne oblike pustolovskih iger in aktivnosti ter druženja v obliki team buildingov. V tovrstnih parkih preizkušamo svoje spretnosti: ravnotežje, plezanje, plazenje in guganje. Nudijo nam dvig samozavesti in spoznavanje svojega telesa ter psihofizičnih sposobnosti. So odlično sredstvo preživljanja prostega časa mlajših otrok, šolo obveznih otrok in starejših. Omogočajo nam dejavnosti, ki so primerne za skupinsko, samostojno, partnersko ali družinsko razvedrilo.
Poleg navedenega je cilj pustolovskih parkov tudi razvijanje različnih naravnih oblik gibanja in ohranjanja zdravja. Najpomembnejša je plezanje, kjer vadeči razvijajo moč rok. Ob ustrezno usmerjeni vadbi, primerni učnim in organizacijskim sposobnostim, plezanje predstavlja ključno sredstvo za razvijanje različnih gibalnih sposobnosti. Plezanje lahko poteka tako v vertikalni kot horizontalni smeri (Pistotnik, 2011.)
Gibanje, ki ga posameznik pridobi v mladosti, se odraža v kasnejšem življenju. Ključnega pomena je telesna dejavnost, saj sodeluje pri oblikovanju in ohranjanju našega zdravega življenjskega sloga. Vsakodnevna redna telesna dejavnost mora biti ena izmed glavnih komponent preživljanja prostega časa v različnih starostnih obdobjih (Pori, Pori, Pistotnik, Dolenc, Tomažin, Štirn in Majerič, 2013).
Pustolovski parki so lahko zgrajeni v različnem obsegu in z različnimi stopnjami težavnosti.
Omogočajo vključevanje vseh obiskovalcev ne glede na njihove sposobnosti. Ob pravilni uporabi in prizadevnosti gosta zahtevajo zelo malo nadzora. Plezalni elementi so lahko postavljeni ločeno ali skupaj, odvisno od prostora in površin, na katerih se park nahaja (Technical outdoor, 2021). Varnost vadečih mora biti v vseh pustolovskih parkih na prvem mestu. Zaposleni inštruktorji moramo v parkih redno pregledovati opremo, ki mora biti brezhibna, brez poškodb in redno vzdrževana.
1.1 Postavitev v prostor
Pri postavitvi parka je pomembno, da se celotna infrastruktura prilagaja naravi. Park je postavljen med rastoča drevesa. Pomembno je, da s posegom ne uničujemo podrastja in korenin.
Podesti so na deblih pričvrščeni samo s stiskanjem, zato v deblih dreves ni vijakov za pritrjevanje podestov. Glavna razlika med pustolovskim in adrenalinskim parkom je ravno v tem, da je pustolovski park postavljen v naravno okolje med rastoča drevesa, medtem ko je adrenalinski park postavljen na umetno postavljene stebre in bolj posega v naravno okolje kot pustolovski park.
Proge v parku so postavljene tako, da minimaliziramo uničevanje podrasti, korenin in rastlin.
Drevesa so v parku glavni nosilci vseh prog, pa tudi določenih vaj na posamezni progi. Zelo pomembno je, da so na drevesna debla nameščene nosilne in varovalne jeklenice. Jeklenica ne seže neposredno do debla, saj so med deblom in jeklenico nameščene lesene deščice in različne polkroglice iz lesa, ki varujejo deblo pred jeklenico in preprečujejo, da bi jeklenica deblo ranila ali ga poškodovala. Podesti na drevesih so v Pustolovskem parku Geoss postavljeni tako, da je ogrodje podestov na deblih dreves pričvrščeno zgolj s stiskanjem. Pomembno je, da je vsak nosilni podest sestavljen iz globinsko impregniranega lesa, saj mu ta podaljša življenjsko dobo in prepreči prehitro uničevanje. Vse jeklenice morajo biti vsako sezono pregledane in ustrezno zamenjane, če je ugotovljeno, da ne dosegajo potrebnih standardov. Pregledani morajo biti tudi vsi podesti in ostali deli posameznih prog. Zgornji deli podestov so iz smrekovega lesa, ki ni zaščiten. Pomembno je, da so podesti zgrajeni iz lesa, ki ga najdemo v tem okolju in je zato čim bolj naraven. Naloga zaposlenih v Pustolovskem parku Geoss je redno spremljanje stanja podestov in opozarjanje na morebitne nepravilnosti. Redno je treba pregledovati vse deske in zamenjati poškodovane dele ter dodatno pričvrstiti ostale nosilne dele (Kimovec, 2020).
1.2 O Pustolovskem parku Geoss
Zgodovina Pustolovskega parka Geoss sega v leto 2011. Takrat se je lastnik parka Miloš Kimovec odločil, da bo s pomočjo svojega očeta zgradil pustolovski park na svoji parceli v gozdu blizu domačije. Vso zimo sta pridno pripravljala in postavljala različne dele prog in jih do pomladi združila v celoto. Park sta morala postaviti tako, da je bilo čim manj posega v
infrastrukturo gozda. Vsi podesti so samo objeti okrog dreves, zato da jih ne poškodujejo.
Takrat je bil to manjši park, ki je vseboval 4 različne proge. Danes je to največji, najvišji in najbolj obiskan pustolovski park v Sloveniji. Park obsega gibalnico za najmlajše otroke, orjaški spust po jeklenici in 7 različnih plezalnih prog. Po težavnosti se proge delijo po naslednjem vrstnem redu:
• Bela proga
Bela proga je poleg rumene proge najlažja proga v Pustolovskem parku Geoss. Primerna je za otroke od 4. leta starosti. Bela proga se začne na podestu, kjer se je treba pripeti, nato sledi prva vaja, kjer se otroci sprehodijo čez most, sestavljen iz deščic, ki so postavljene v obliki črke V.
Druga vaja vsebuje 7 deščic, ki so z vrvico povezane na jeklenico. Ta vaja je zahtevna za otroke, saj se deščice, ko stopiš na njih, premikajo in niso fiksno pritrjene. Pri tretji vaji se otroci spoznajo s tremi zaporedno postavljenimi podolgovatimi deskami. Ob straneh je postavljena tudi bela mreža, ki jim nudi oporo. Bela proga se konča z zadnjo, četrto vajo, ki vsebuje več vzporedno postavljenih debel, ki so postavljena približno 20 cm eden od drugega. Otroci morajo previdno stopati nanje in premagovati eno za drugim.
• Rumena proga
Rumena proga je tako kot bela primerna za najmlajše obiskovalce parka. Minimalna višina otroka z iztegnjenimi rokami mora biti 110 cm. Rumena proga se začne na podestu, kjer se otroci pripnejo. Pri prvi vaji se morajo splaziti po vseh štirih skozi lesen predor, tako da dosežejo drugi podest. Sledi druga vaja, ki zajema veliko mrežo, po kateri otroci hodijo. Mreža je narejena tako, da otrokom omogoča, da se z obeh strani držijo za njo, in jim tako nudi več opornih točk. Pri naslednji vaji otroci stopijo na različne lesene deske. Lesene deske so kvadratne oblike, na njih so narisane različne gobice. V sredini se morajo povzpeti na podolgovatega zelenega krokodilčka. Nato sledi vaja, kjer se otroci sprehodijo po dolgi zeleni gredi. Pripeti so z obema oponkama na vrhu jeklenice, tako da jih vponke varujejo za glavo. Pri peti vaji se otroci sprehodijo čez podolgovate deskice, ki so med seboj nekoliko razmaknjene.
Deske se premikajo in otrokom blago rušijo ravnotežje. Pri šesti vaji otroke čaka dolg viseč most, sestavljen iz vzporedno postavljenih deščic. Na obeh straneh jim za dodatno oporo služi zelena vrv. Sledi naslednja vaja, ki je podobna prejšnji, le da je ta viseči most bolj fiksen in raven. Po drugem mostu se otroci povzpnejo po manjši lestvi na prvi pravi spust. Pri zadnji, sedmi vaji se z obema vponkama pripnejo in spustijo po nekakšnem škripcu na drugo stran. To je prvi zipline, ki ga spoznajo otroci v našem parku. Minimalna starost otrok, ki se želijo preizkusiti na rumeni progi, je 4 leta. Rumena proga ima 11 postaj.
• Zelena proga
Zelena proga je primerna za otroke, starejše od 6 let. Minimalna višina otroka z iztegnjenimi rokami mora biti 140 cm. Potrebno je spremstvo starša, skrbnika oziroma polnoletne osebe za
maksimalno 3 otroke. Zelena proga se začne z lestvijo, ki se strmo vzpne na prvi podest.
Pomembno je, da se vsi obiskovalci pripenjajo že na prvi lestvi. Sledi lesen predor, kjer se po vseh štirih splazimo skozi predor. Pri drugi vaji hodimo po treh enako dolgih deblih, ki se premikajo in nam rušijo ravnotežje. Med enim in drugim deblom so manjše luknje, zato moramo biti še dodatno previdni. Nato sledi daljši spust po jeklenici. Pri četrti vaji se sprehodimo po ravni fiksni gredi. Peta vaja vsebuje pajkovo mrežo, kjer moramo z bočnim premikanjem po mreži splezati na naslednji podest. Sledi vaja, kjer imamo različno dolge zaporedno postavljene deskice in jih premagujemo zgolj s hojo. Nato sledi nov spust po jeklenici. Na koncu ciljnega podesta nas pričaka zaščitna blazina. Sledi ena izmed najtežjih vaj na zeleni progi. To je vaja, pri kateri so z vrvico privezane deščice, ki so zelo nestabilne. Ta vaja nekaterim otrokom povzroča veliko težav, saj se vse deščice premikajo in nam rušijo ravnotežje. Po premagani vaji se povzpnemo po lestvi do nove velike mreže. Ta mreža je podobna mreži na rumeni progi. Narejena je tako, da hodimo po njej, hkrati pa nam s strani ponuja dodatne oporne točke. Po premagani mreži sledi tretji spust po jeklenici na zeleni progi.
Naslednja vaja vsebuje okrogla lesena debla, ki so postavljena zaporedno eno za drugim. Ta vaja ni zahtevna, saj so debla fiksna in se ne premikajo. Nato sledi še spust po jeklenici do tal.
Zelena proga ima 15 postaj (glej Sliko 1).
Slika 1
Začetek zelene proge v Pustolovskem parku Geoss
Opomba. Iz ''Pozdravljeni v srcu Slovenije'', 2011, V Las srce Slovenije (http://www.razvoj.si/
las/?lng=sl&t=projekti&id=1061).
Na Sliki 1 je prikazan začetek zelene proge v Pustolovskem parku Geoss.
• Modra proga
Modra proga je primerna za otroke, starejše od 10 let. Minimalna višina otroka z iztegnjenimi rokami mora biti 160 cm. Potrebno je spremstvo starša, skrbnika oziroma polnoletne osebe za maksimalno 3 otroke. Modra proga ima 16 postaj. Začne se pri lestvi, kjer se povzpnemo na prvi podest. Sledi prva vaja, kjer hodimo po traku, ki je napet od enega do drugega podesta (angl. slackline). Nato se povzpnemo na vrvice, kjer potrebujemo točno določeno tehniko, da jih premagamo. Na vrvici se gugamo, zato je treba naprej dati eno nogo na vrvico, se prijeti z obema rokama in nato drugo nogo postaviti na naslednjo vrvico. Sledi lesen most z deskami.
Pri tej vaji so razmiki med deskami različni, zato se je treba te vaje lotiti premišljeno. Deske so sicer fiksne in se ne premikajo, kar zelo olajša premikanje. Po prihodu do podesta se povzpnemo po lestvi na zgornji podest in nato sledi prvi spust po jeklenici na modri progi. Naslednja vaja zajema pnevmatike, ki so z vrvico privezane na njihovem koncu. To je najtežja vaja na modri progi, saj se pnevmatike stalno premikajo in povzročajo ogromno ravnotežnih in ritmičnih težav. Tukaj ima večina obiskovalcev največ težav, zato prihaja do gneče in pogostega reševanja. Vaji s pnevmatikami sledi enostavna hoja po jeklenici. Po premagani jeklenici se spustimo po lestvi navzdol. Vaja, ki sledi, ni zahtevna, a je vseeno potrebna previdnost. Pri tej vaji je treba prestopati z leve na desno žico in hkrati opazovati, kako potekajo leseni trikotni tramovi okrog nas, da se ne zagozdimo z varovalnimi vponkami. Po premaganih trikotnih tramovih sledi krajši spust po jeklenici. Pot nas naprej vodi po fiksno postavljenih deskah in naprej do vaje, kjer hodimo po pravokotno oblikovanih lesenih deblih. Vseskozi smo na vrhu pripeti na varovalno jeklenico. Sledita še hoja po deščicah, ki so fiksno pritrjene, in hoja po prečno postavljenih deblih, ki se premikajo. Kmalu dosežemo zadnji podest na modri progi, sledi samo še spust po jeklenici na tla (glej Sliko 2).
Slika 2
Pnevmatike na modri progi
Opomba. Iz ''Pustolovski park Geoss", 2018, V Geago (https://www.geago.si/sl/pois/3023/
pustolovski-park-geoss).
Na Sliki 2 so prikazane pnevmatike na modri progi.
• Rdeča proga
Rdeča proga je primerna za otroke, starejše od 12 let. Rdeča proga doseže višino do 15 metrov, zato ni primerna za udeležence, ki se bojijo višine. Potrebno je spremstvo starša, skrbnika oziroma polnoletne osebe za maksimalno 3 otroke. Za samostojno plezanje po rdeči progi je treba imeti doseg iztegnjenih rok vsaj 160 cm. Rdeča proga ima 21 postaj in je najdaljša proga v Pustolovskem parku Geoss. Proga se začne s plezanjem po vzporedno postavljenih hlodih, ko premagamo vse hlode, pridemo na prvi podest. Sledi vaja z vrvicami, ki je podobna kot na modri progi. Po premaganih vrvicah sledi zahtevna vaja, sestavljena iz treh podolgovatih desk, ki so pritrjene na vrvi. Ko stopimo na desko, se ta začne gugati in premikati v vse smeri, zato je ta vaja zelo zahtevna. Sledi najdaljši spust po jeklenici na progah v parku, ki je dolg približno 120 m. Na tem spustu dosežemo visoko hitrost. Sledi vaja, kjer hodimo po hlodih, ki se lahko zagugajo naprej in nazaj. Dodatna previdnost pri tej vaji ne sme biti odveč. Po prehojeni poti na hlodih pridemo do zanimive deske za smučanje. Pri tej vaji moramo najprej z vrvico desko pripeljati do sebe, se zapeti z obema vponkama v varnostno odprtino in z obema nogama stopiti na desko. Z desko se odpeljemo na naslednji podest. Vaja, ki sledi, je hoja po traku, ki je napet od enega podesta do drugega. Nato sledi krajši spust po jeklenici. Hitro pridemo na podest in se povzpnemo po lestvi do naslednjega podesta. Tukaj pridemo do naslednje vaje, kjer hodimo po mreži. Hoja po mreži je zelo adrenalinska, saj se nahajamo na 15 metrih višine. Sledi vaja, kjer hodimo po dveh različno napetih jeklenicah. Po prehojeni poti pridemo do velike mreže, ki jo moramo premagati z bočnim plezanjem. Ko zapustimo mrežo, se po lestvi odpravimo navzdol na spodnji podest, kjer sledi krajši spust po jeklenici. Naslednja vaja je hoja po gredi, ki ni zahtevna, a je vseeno zanimiva, saj se nahajamo zelo visoko. Sledi drugi daljši spust po jeklenici na rdeči progi. Po spustu pridemo do prečno postavljenih pravokotnih debel, ki so zelo nestabilna. Sledi spust s trapezom. Pri trapezu se zapnemo z obema vponkama na rdeče mesto, ki je označeno. Tukaj ne potrebujemo škripca, a se vseeno odpeljemo na drugo stran. Sledi spust po jeklenici do tal.
• Oranžna proga
Oranžna proga je s psihofizično vidika najtežja proga v Pustolovskem parku Geoss. Primerna je za otroke, ki so starejši od 12 let. Minimalna višina otroka z iztegnjenimi rokami mora biti 160 cm. Minimalna teža otroka mora biti 35 kg. Oranžna proga ima 14 postaj. Začne se s strmim plezanjem po navpično postavljenih hlodih, ki imajo odprtine za noge in oprimke za roke. Ta vaja je fizično zelo zahtevna, zato je oranžna proga primerna samo za fizično najbolj pripravljene obiskovalce. Naslednja vaja je vlečenje po vrvi, kjer se z nogami in rokami povzpnemo po vrvi. Po premagani vrvi sledi lestev, kjer moramo premagovati letvice z rokami eno za drugo. Nato se povzpnemo po lestvi navzgor. Sledi najbolj adrenalinska vaja v Pustolovskem parku Geoss – tarzan. Pri tarzanu se zapnemo z vponkama v označeno mesto.
Stopalo desne noge postavimo v zanko, se primemo za vrv in spustimo v globino proti mreži.
Pomembno je, da mreže ne zgrabimo prvič, ampak se od nje odbijemo in jo zgrabimo drugič, saj je sila ob prvem stiku z mrežo zelo velika. Ko se trdno držimo mreže, se pripnemo naprej
in plezamo do podesta. Na vrhu podesta sledi naslednja vaja, kjer hodimo po jeklenici. Sledi najtežja vaja v parku. To so leseni krogci, ki so postavljeni zaporedno. Leseni krogci so na koncu pripeti z vrvjo. Ti krogci se gibajo gor, dol, levo in desno, zato nam stalno rušijo ravnotežje in orientacijo v prostoru. Po premaganih krogcih se povzpnemo do naslednje vaje, ki zajema stremena in navpične hlode. V stremena dajemo noge, hlode pa držimo z rokami.
Sledi vaja, kjer hodimo po jeklenici. Na sredini prve jeklenice moramo prestopiti na drugo jeklenico. Vaja je zapletena, saj lahko pri prestopanju na drugo jeklenico hitro izgubimo orientacijo v prostoru. Po premagani jeklenici pridemo na podest, kjer sledi spust z gimnastičnimi krogi. Pripnemo se z obema vponkama v označen del na krogu in se spustimo.
Sledi še spust po jeklenici do tal (glej Sliko 3).
Slika 3
Tarzan na oranžni progi
Opomba. Iz ''dražbe / licitacije", 2019, V Računalniške novice (https://racunalniske- novice.com/drazbe-in-licitacije/druzinska-vstopnica-2-2-za-pustolovski-park-geoss-izklicna- cena-1-4/).
Na Sliki 3 je prikazan Tarzan na oranžni progi.
• Zlata proga
Zlata proga doseže višino 25 metrov. To je najvišja proga v pustolovskem parku, vendar ni tako zahtevna kot oranžna proga. Zlata proga ni primerna za otroke in odrasle, ki se bojijo višine.
Primerna je za otroke, ki so starejši od 15 let. Minimalna višina otroka z iztegnjenimi rokami mora biti 160 cm. Minimalna teža otroka mora biti 40 kg. Zlata proga ima 11 postaj. Proga se
začne s hojo po prečno postavljenih hlodih. Po premaganih hlodih sledijo deske v obliki kače.
Te deske so spuščene na vrvici, zato so zelo nestabilne. Tretja vaja na zlati progi je najtežja.
Premagati moramo navpično postavljene lesene stebre, ki so nestabilni in se ves čas premikajo.
Po opravljenih stebrih sledi vaja, kjer si moramo sami postaviti svoj most. Ko prehodimo most, ga podremo in začnemo s hojo po gredi. Ko pridemo do podesta, sledi naslednja vaja, kjer hodimo po traku, ki je napet od enega do drugega podesta. Sledi adrenalinska hoja po visečem mostu. Ta vaja se nahaja na 25 metrih višine in ni primerna za obiskovalce, ki jih je strah višine.
Sledi vaja, kjer mora obiskovalec ujeti vrv, ki se nahaja približno 2 metra od podesta, zato sta potrebna dolg skok in zbranost. Po ujeti vrvi se odpeljemo na naslednji podest. Zadnja vaja na zlati progi je sestavljena iz 7 podolgovatih hlodov, ki so rahlo nestabilni. Po premaganih hlodih se spustimo s škripcem po jeklenici do tal.
Posebnosti različnih vadbenih nalog v parku (za legendo prog glej Sliko 4):
• Rumena proga
Na rumeni progi imamo jeklenico za spuščanje po vrvi. Najmlajši navadno ne vedo, da se je na to jeklenico treba pripeti z obema vponkama, saj pas za otroke do 6. leta nima škripca. Po spustu je treba otroke opozoriti, da se škripec vrne sam, saj deluje na protiutež.
• Zelena proga
Zelena proga se začne z lestvijo, kjer se veliko otrok ne pripenja, saj hočejo kar se da hitro prispeti na prvi podest. Tukaj je treba otroke stalno opozarjati, da se je treba kljub nizki višini pripeti z obema vponkama. Zelena proga je primerna za otroke, ki so starejši od 6 let. Tukaj vsi otroci dobijo večji pas, zato na prvem spustu mnogi potrebujejo vzpodbudo in lažje premagajo strah pred višino.
• Modra proga
Najtežja vaja na modri progi so pnevmatike, ki so privezane na koncu vrvi. Tukaj imajo mnogi težave, saj nimajo dovolj moči v rokah in nogah oz. imajo preveliko telesno težo, da bi premagali vse ovire. Pri tej vaji na modri progi inštruktorji po navadi izvedemo največ reševanj.
• Rdeča proga
Na rdeči progi se kmalu po začetku poti pojavi najdaljši spust po jeklenici v parku (ni v sklopu orjaškega spusta). Tukaj moramo inštruktorji vse obiskovalce opozoriti, da morajo biti popolnoma prepričani, da je pristajalni podest prost, šele nato se lahko spustijo. Tukaj prihaja do težav ravno zaradi tega, ker včasih kdo izmed vadečih obiskovalcev na pristajalnem podestu ne ujame jeklenice in se odpelje nazaj po jeklenici. Nato se je treba z rokami povleči nazaj do podesta, kar je za nekatere dolgotrajen in zelo utrujajoč proces. Naloga inštruktorja je, da taki
osebi z jasnimi navodili omogoči, da se čim hitreje povleče do cilja in tako ne dela gneče. Na rdeči progi se nahaja trapez, kjer obiskovalci pogosto ne vedo, kam se je treba pripeti. Pozorni moramo biti na pristanek, saj v primeru, da se na koncu ne ujamemo, lahko obvisimo na sredini med štartnim in pristajalnim podestom. Potrebna je pomoč inštruktorja.
• Oranžna proga
Plezanje po deblih na prvi vaji na oranžni progi je za nekatere obiskovalce zelo zahtevno. To je pravo plezanje strmo navzgor. Potrebna je velika moč mišic rok in nog. Naloga inštruktorjev je, da vadečim dajemo nasvete o oprimkih in vdolbinah, ki so narejene v teh deblih. Najbolj adrenalinska vaja v parku je tarzan. Tukaj je treba s pravilnimi napotki obiskovalca najprej varno pripeti in mu dati jasna navodila, kako in kdaj se prime mreža po skoku s štartnega podesta. Prestaviti je treba tudi škripec iz zanke, ki je namenjena za škripec na nožno zanko pasu, saj s tem preprečimo, da bi se škripec zataknil za mrežo.
• Zlata proga
Na zlati progi se nahaja nepostavljen most, ki ga mora vsak obiskovalec postaviti sam. Po opravljeni nalogi je treba most ponovno podreti. Zlata proga poleg višine do 25 metrov vsebuje tudi zanimiv skok na vrv, kjer se obiskovalec odžene od štartnega podesta in z rokami ujame vrv, ki se nahaja približno 2 metra stran od njega, in se odpelje na drugo stran. Ta vaja je za številne zelo zoprna, saj ne vedo, če bodo lahko ujeli vrv. Tukaj moramo inštruktorji podati jasna navodila in spodbujati obiskovalce.
Slika 4
Legenda prog v Pustolovskem parku Geoss
Opomba. Iz ''Literatura za inštruktorje'', avtor M. Kimovec, 2020, Neobjavljeno delo, str. 4.
Na Sliki 4 je prikazana Legenda prog v Pustolovskem parku Geoss.
1.2.1 Gibalnica
Gibalnica je namenjena predvsem najmlajšim obiskovalcem in je zasnovana ob podpori strokovnjakov s področja gibalnega razvoja otrok in mladine. Je prostor v Pustolovskem parku Geoss, ki je obdan z leseno ograjo in je zgrajen predvsem z namenom, da spodbuja gibanje mlajših otrok, ki še ne morejo samostojno plezati v parku. Umeščena je v reliefno zanimiv prostor in otrokom tako omogoča namensko rabo prostora, kjer lahko najmlajši na inovativen način krepijo lastne gibalne sposobnosti. Otroci lahko odkrivajo svoje gibalne vzorce v pristnem stiku z naravnimi materiali. Pri najmlajših raznolike podlage in različni reliefi spodbudijo željo po raziskovanju, odkrivanju in premagovanju različnih ovir. Različni materiali, ki so v gibalnici, otrokom omogočajo neposreden stik z različnimi podlagami, kar ima pozitivne učinke na telo in počutje. V gibalnici se nahajajo različne veje, debla, mahovi, smrekovi storži, sekanci in kamni, ki smo jih med seboj povezali v krožno pot. Tako smo najmlajšim omogočili čisto pravo pustolovščino v gozdu in pristen stik z naravo. Gibalnica je sestavljena iz dveh delov. Prvi del vsebuje poligon, ki je namenjen le dojenčkom, ki že
kobacajo, in otrokom do 3. leta starosti. Drugi del gibalnice je sestavljen iz 5 večjih elementov in je primeren za nekoliko starejše otroke. Poligon v gibalnici vsebuje 17 različnih elementov, ki so med seboj smiselno povezani.
Gibalnica vsebuje gnezdo, kjer se najmlajši znajdejo v tunelu iz drevesnih debel. V gnezdu dobijo občutek varnosti. Naslednja postaja je ležeče drevo, ki je sestavljeno iz različnih vej in omogoča otrokom in malčkom odkrivati njihove plezalne sposobnosti in premagovati ovire. Po opravljeni nalogi pride na vrsto piramida, ki je sestavljena iz debel, ki zgradijo hrib. Otroci lahko po njem priplezajo do vrha in ga osvojijo. Otroci se lahko sprehodijo tudi po lesenih dinozavrih in potki pokončnih debel. Mlajši se lahko gibajo na različne načine, spoznavajo različne ovire in se soočajo z različnimi gibalnimi nalogami. Gibalnico sestavljajo različna plezala in platoji, ki so narejeni iz naravnih materialov. Naš glavni namen je, da otroku vzbudimo naravne vzorce gibanja in spodbujamo njegovo rast in razvoj. Gibalnica torej omogoča gibalni razvoj otrokom do 7. leta starosti. Zelo pomembno je, da otrok do 3. leta starosti usvoji čim več gibalnih vzorcev in spozna naravne oblike gibanja (lazenje, plazenje, hoja, tek, plezanje itd.). S tem vplivamo na celostni razvoj otroka in mu omogočimo boljši gibalni razvoj. Otroci, mlajši od 3 let, se lahko v gibalnici gibajo samo s starši ali skrbniki.
Starši morajo biti prisotni ves čas otrokovega gibanja v gibalnici, kjer spremljajo in nadzorujejo njegovo premagovanje ovir.
1.2.2 Orjaški spust po jeklenici
Orjaški spust po jeklenici je največja atrakcija Pustolovskega parka Geoss. To je najdaljši spust v osrednji Sloveniji. Sestavljen je iz dveh velikih spustov v skupni dolžini 915 metrov. Eden od spustov je najdaljši enkratni spust v Sloveniji in v dolžino meri približno 500 metrov. Pri spustu dosežemo višino do 25 metrov od tal in hitrost do 60 km/h. Orjaški spust nam ponuja čudovite razglede na okoliške vrhove in doline ter Kamniško-Savinjske Alpe. Spust se obravnava kot nadstandardna storitev, zato je dodatno plačljiva. Izvajamo ga samo ob prisotnosti ustrezno izobraženih inštruktorjev. S tem je treba seznaniti vse obiskovalce, ki si želijo tovrstne atrakcije. Zaradi velikih razdalj z namenom zagotavljanja najvišje stopnje varnosti udeleženci v spustu uporabljamo prenosne komunikacijske naprave, s katerimi se obveščamo o trenutnih razmerah na spustu. Na tovrstnih spustih lahko zaradi teže vadečega, različnih vetrovnih in temperaturnih sprememb prihaja do velikih razlik v hitrosti, zato je treba udeležence opremiti tudi z rokavicami, s katerimi uravnavajo svojo hitrost na jeklenici. Vsak udeleženec, ki se želi spustiti sam po jeklenici, mora imeti vsaj 40 kg. V primeru, da je udeleženec lažji, se lahko spusti po jeklenici v tandemu z inštruktorjem. Oprema za spust po jeklenici je enaka, kot se uporablja v ostalem delu Pustolovskega parka Geoss. Vadečemu dodamo le rokavico in komunikacijsko napravo. Inštruktorji smo dolžni podati vse informacije že pred spustom. Posebno pozornost namenimo uravnavanju hitrosti, položaja telesa in pristanka na podestu. Obiskovalce je treba opozoriti, da med vožnjo položijo desno roko na škripec. Inštruktorji smo dolžni obiskovalce podučiti o uporabi zaščitne rokavice, s katero
udeleženci samostojno nadzirajo svojo hitrost. Na orjaškem spustu je zaželeno, da sta prisotna vsaj 2 inštruktorja, saj s tem zagotovimo najvišjo stopnjo varnosti.
1.3 Oprema v Pustolovskem parku Geoss in osebna oprema obiskovalcev
Pustolovski park Geoss je park, ki je izdelan po standardih ERCA (angl. European Ropes Course Association). Ti standardi predpisujejo zahteve za varnost vadečih in zaposlenih v parku. Standardi ERCA zahtevajo popolnoma brezhibno tehnično opremo proizvajalca. Naloga teh standardov ni le, da postavljajo standarde parkom v Nemčiji, ampak po vsej Evropski uniji (v nadaljevanju EU). S tem izboljšujemo varnost vseh tovrstnih parkov, ki se nahajajo v EU.
Standarde so napisali zaposleni in aktivni člani ERCA. Vsi, ki so sodelovali pri vzpostavljanju dotičnih standardov, imajo brezhibno teoretično in praktično znanje. Pred izdajo standardov se morajo vsi člani združbe ERCA strinjati z njimi. Jamčiti morajo, da so vsa pravila napisana jasno in točno. Zagotavljati morajo jasno in varno uporabo jeklenic in ostale opreme. Navodila so jasna za vse vrste dejavnosti, kjer se uporablja jeklenice in plezalno opremo. Ob sprejetju standardov je bilo treba opravljati ogromno preizkusov ter pridobiti znanje z različnih področij, iz različnih varovalnih vrvnih tehnik ipd. Varovalne vrvne tehnike in različni tečaji, ki vključujejo te programe, so odvisni od natančne namestitve in tehnične kompetentnosti ter sposobnosti kadra. Tukaj so opisani vsi psihološki dejavniki, etična ozaveščenost, načela, vodstvene in organizacijske sposobnosti, strokovna izobrazba in usposabljanje, ki je potrebno za delovanje neke organizacije, ki se ukvarja z uporabo adrenalinskih in pustolovskih parkov (Rademächers in Schweinheim, 2009).
Standardi ERCA vsebujejo:
• opisane osnovne standarde za tehnično namestitev in delovanje pustolovskih parkov,
• opisano primerno opremo vadečih in varovalno opremo,
• potrebno opisano znanje za pravilno uporabo varovalne opreme,
• opisano pravilno namestitev prog in potreben naklon različnih jeklenic pri spustih po jeklenici,
• tehnično izpravnost opreme,
• opis opreme, ki skrbi za zaustavljanje na jeklenicah in spuščanje na tla,
• tehnične standardne vseh lesenih delov (podesti, vaje, naloge),
• zagotavljajo varno uporabo in primerne programe usposabljanja,
• spodbujajo ustvarjalnost pri načrtovanju parkov in njihovi uporabi,
• opis postopkov zavarovanja v primeru nezgod in nesreč,
• na mednarodni ravni sodelujejo s tovrstnim ameriškim združenjem (American Association for Challange Course Technology),
• uporabljajo se kot zgled in vodilo, kako naj bi bili videti obstoječi pustolovski in adrenalinski parki,
• predstavljajo osnovo za nadaljnje strokovne razprave.
1.3.1 Pasovi in ostala oprema
V pustolovskem parku uporabljamo opremo priznanih proizvajalcev gorniške opreme Petzl, Climbing Technology in Singing rock. Za dodatno varnost je poskrbljeno tudi z izgradnjo parka skladno s standardom EU EN 15661-1, ki vsem udeleženim zagotavlja 100 % varnost.
Vsak obiskovalec Pustolovskega parka Geoss dobi varnostni plezalni pas, na katerem sta na vrvici vpeti dve vponki. Pasove delimo na dva dela. Pasovi za najmlajše (primerni so za otroke od 4 do 6 let) so sestavljeni iz naramnic, dveh nožnih zank in dveh trakov z navadnima vponkama. Pas je sestavljen iz enega dela, saj s tem preprečimo, da bi se najmlajši udeleženci obrnili na glavo, saj je težišče telesa postavljeno višje v predelu prsi. Pasovi za starejše (primerni za odrasle in otroke, starejše od 6 let) so sestavljeni iz pasnega dela in dveh nožnih zank. Pasove lahko z zanko popolnoma prilagodimo tako, da so primerni za vse uporabnike.
Pas vsebuje 2 daljša trakova, na katerih sta pripeti dve vponki. Obe vponki sta označeni z rdečo barvo. Pas vsebuje tudi krajši trak, na katerem je škripec, ki ga uporabljamo za vožnjo po jeklenicah. Označen je z modro barvo. Zelo pomembno je, da je pred prihodom gostov vsa oprema pregledana in tehnično brezhibna. Vsi škripci morajo biti očiščeni. Preveriti je treba tudi kolesje na škripcih, da ne bi prišlo do nepotrebnega ustavljanja na jeklenici.
1.3.2 Jeklenice in spone
Varovalne jeklenice (glej Sliko 5) so jeklenice, s katerimi si pomagamo pri varovanju vseh obiskovalcev in zaposlenih. Zgradba jeklene žice je sestavljena iz 7 x 19 jeklenih žic s polno sredico. Minimalni premer te jeklenice je 12 mm in je v Pustolovskem parku Geoss označena z rdečo spiralo. Rdeča spirala vsem obiskovalcem nudi pomoč pri pripenjanju. Vedno se nahaja na začetnem delu jeklenice. Nahajati se mora na vidnem mestu, tako da jo obiskovalci hitro opazijo in se pripnejo (Kimovec, 2020).
Slika 5
Prečni prerez jeklenice
Opomba. Iz ''Literatura za inštruktorje'', avtor M. Kimovec, 2020, Neobjavljeno delo, str. 4 Na Sliki 5 je prikazan prečni prerez jeklenice.
V parku imamo tudi druge jeklenice: jeklenice za vaje in plezalne elemente ter jeklenice za oporo dreves. Tovrstne jeklenice so lahko manjšega premera. Obvezno je, da imajo vse jeklenice po 4 varnostne spone na svojih krajiščih. Vse spone morajo biti izdelane po določenih standardih, biti morajo kovane in imeti poseben certifikat. Vse spone morajo biti vedno obrnjene z vijačnim delom stran od plezalnih poti, da ne bi ogrožale obiskovalcev v parku. Na višjih delih prog morajo biti vijačni deli spon obrnjeni navzgor, saj s tem preprečimo poškodbe in odrgnine. Jeklenice za spust s škripcem (angl. flying fox) morajo za razliko od ostalih jeklenic imeti 5 spon na svojih krajiščih. Jeklenice, ki jih uporabljamo pri spustih, nam omogočajo bolj gladko vožnjo s škripcem, saj imajo zunanje stene sploščene. S tem omogočimo daljšo življenjsko dobo jeklenice. Vse jeklenice za spust v Pustolovskem parku Geoss imajo na začetku označeno rdečo in modro spiralo. Tako vsak gost ve, da bo na tej jeklenici poleg obeh vponk potreboval tudi škripec. Zelo pomembno je redno pregledovanje jeklenic in spiral.
Poškodovane jeklenice je treba zamenjati. Za preprečevanje poškodb na podestih uporabljamo vodoodporen les in jeklenice iz jeklenih jeder s kovinskimi pocinkanimi pritrditvami (Kimovec, 2020).
1.4 Varnost obiskovalcev
Obiskovalci vseh pustolovskih parkov v Sloveniji se moramo zavedati, da uporaba tovrstnih parkov poteka na lastno odgovornost. Ključno je odgovorno ravnanje vseh obiskovalcev. Ob prihodu vse goste seznanimo s pravili uporabe parka. Prav tako je treba pridobiti pisno soglasje vseh obiskovalcev, ki so starejši od 15 let. Za mlajše obiskovalce pisno soglasje podpišejo starši, skrbniki, učitelji oz. ostale polnoletne osebe. Soglasje morajo vsi udeleženci parka podpisati in pregledati že na blagajni pred začetkom plezanja. Udeležencem v parku moramo pred začetkom vseh aktivnosti v parku nazorno pokazati. Razložiti je treba, kako se odpenjajo in pripenjajo vponke in škripec. Pokazati jim je treba, kako se škripec pripenja na jeklenico in kako ga pripnemo nazaj na pas. Vse jeklenice v parku, kjer se je treba pripeti, so označene z rdečo barvo, zato so tudi vponke označene z rdečo barvo. Na jeklenico, ki je obarvana z modro in rdečo barvo, poleg obeh vponk dodamo še škripec. Na začetku vpnemo prvo vponko, nato sledi škripec, dodamo še drugo vponko in obe vponki vpnemo na škripec. Po pripenjanju smo pripravljeni na spust po žici.
Vodilni inštruktor obiskovalce pustolovskega parka, ki so prejeli varnostno opremo, povabi na vadbeni poligon pred glavnim podestom, kjer se naučijo uporabljati opremo. Po opravljenih plačilnih formalnostih in podpisu pravil uporabe inštruktorji vadeče opremimo z varovalno plezalno opremo. Svetujemo jim tudi glede primerne obutve in oblačil. Ko so obiskovalci ustrezno oblečeni in imajo na sebi plezalne pasove, jih povabimo do vadbenega poligona. Na vadbenem poligonu vadeči dobijo vsa potrebna navodila o pravilnosti uporabe parka, osnovne informacije, kje se nahajajo posamezne proge, kakšni vadbeni elementi so na posameznih progah ipd. Najpomembnejše je, da jim opišemo in pokažemo pravilno pripenjanje na jeklenico.
Vsem obiskovalcem je treba predstaviti tudi rabo škripca in pravilno ravnanje z njim. Vsak
obiskovalec, ki dobi informacije o parku in pripenjanju, se mora takoj za tem tudi sam preizkusiti na vadbenem poligonu. Ko inštruktor oceni, da je njegovo znanje dovolj dobro za samostojno plezanje v parku, lahko zaključi z vadbenim poligonom. Vadbeni poligon mora opraviti vsak obiskovalec, tudi v primeru, da je že bil v podobnem parku. Poleg tega, da pokažemo pravilen način pripenjanja in odpenjanja med jeklenicami ter uporabo škripca, moramo obiskovalce opozoriti tudi na določene točke v parku, kjer je način oziroma sistem pripenjanja na jeklenico drugačen kot običajno. Takšni načini pripenjanja so pri naslednjih vajah:
• pripenjanje na škripec pri zadnji vaji rumene proge (otroci do 6. leta starosti uporabljajo pas),
• pripenjanje na board na rdeči progi,
• pripenjanje na mrežo pri prvi vaji rdeče proge,
• pripenjanje na lesen trapez na rdeči progi
• pripenjanje ob plezanju na hlode na najbolj zahtevni oranžni progi,
• pripenjanje na tarzana na oranžni progi,
• pripenjanje na gimnastične kroge na oranžni progi,
• pripenjanje na skok na zlati progi,
• pripenjanje na orjaškem spustu po žici.
Zelo pomembno je, da smo inštruktorji prisotni na vseh progah, kjer se nahajajo vadeči. Vadeče je treba stalno opazovati, jih opozarjati na napake ter jim biti v pomoč in spodbudo. Včasih se zgodi, da obiskovalca postane strah, zato je zelo pomembno, da se ga spodbuja in s pozitivno mislijo vodi čez celotno progo. Ena izmed nalog inštruktorja v Pustolovskem parku Geoss je, da nadzoruje vse situacije, ki se dogajajo, ter prepreči morebitne nevšečnosti in težave obiskovalcev parka. Posamezne vaje, ki so bolj zahtevne, predvsem na oranžni progi (viseča debla, tarzan), zahtevajo stalno prisotnost inštruktorja. Naloga inštruktorjev je poleg opazovanja in nadziranja prog tudi ustrezen pregled varovalne opreme obiskovalcev in njeno nameščanje. Pogosto se zgodi, da si obiskovalci parka med obiskom pas slečejo zaradi obiska toalete in si ga nato sami narobe ali neustrezno pripnejo nazaj.
Najpomembnejša naloga inštruktorja z vidika varnosti je zagotovo dobra razlaga na šolskem poligonu, saj se bodo ustrezno izobraženi vadeči hitro in učinkovito naučili uporabljati opremo in razumeli princip delovanja prog. S tem preprečimo morebitne težave na progi. Za varnost v Pustolovskem parku Geoss torej skrbijo izkušeni inštruktorji in certificirana oprema. Naša naloga je, da obiskovalcev zagotovimo ustrezno varnost ter dosledno skrbimo in opozarjamo na morebitne napake in nepravilnosti.
Vsa oprema, ki se uporablja v parku, je testirana pri proizvajalcih, ki imajo ustrezne certifikate.
Ena vponka, ki jo uporabljamo v parku, ima maso 25 kN oziroma 2.500 kg. Dolžnost inštruktorja je, da po uporabi pasov in vponk te pregleda in jih v primeru napak ustrezno zamenja in popravi. Pomembno je, da se pregledujejo barve na vponkah in škripcih. Rdeče in
modre oznake so zelo pomembne predvsem za orientacijo in pravilno uporabo opreme vadečih.
Naloga zaposlenih v parku je, da na začetku in koncu sezone pregledajo vse pasove in izločijo poškodovane. Morebitne napake in nepravilnosti na opremi zabeležimo v dnevnik (Kimovec, 2020).
Eden izmed vidikov varnosti v parku je tudi ustrezna postavitev prog. Vse vaje na posameznih progah morajo biti med seboj ustrezno oddaljene. Predvsem je pomembno, da preprečimo stik med plezalci. Obiskovalce parka je pred spustom treba opozoriti na previdnost. Strogo prepovedano je, da se določena oseba spusti na spustu s škripcem, preden je oseba pred njo zapustila pristajalni podest. S tem preprečimo morebitne trke in poškodbe med obiskovalci.
Inštruktor lahko izjemoma dovoli, da starejša oseba počaka na pristajalnem podestu otroka ali mlajšo osebo, ki potrebuje pomoč pri pristajanju. Z vidika varnosti je zelo pomembno, da sta na posameznem podestu ob drevesu le 2 osebi naenkrat. Pri posamezni vaji v parku se lahko nahaja samo 1 oseba. Čakanje na podestih lahko povzroči zmanjšanje koncentracije vadečih in s tem njihove varnosti. Dolžnost inštruktorja v parku je, da ob veliki gneči pomaga obiskovalcu, ki je obstal oz. ima težave, in tako sprosti zastoj.
1.5 Delo in prisotnost inštruktorjev
V Pustolovskem parku Geoss je število inštruktorjev prilagojeno napovedanemu številu obiskovalcev. Med vikendi je teh inštruktorjev več, med tednom, ko navadno prihajajo le napovedane skupine, pa manj. Na začetku vsakega delovnega dne moramo inštruktorji v Pustolovskem parku Geoss pregledati pasove in vse proge, ki se nahajajo v parku. Zagotoviti je treba, da je park čist, klopi in stoli suhi, hiške v parku urejene, spraznjeni smetnjaki za smeti ipd. Poskrbeti je treba, da so vsi podesti suhi in pometeni, vse poti v parku prehodne in da je stanje prog za obiskovalce brezhibno. Vedno je pred dnevnim odprtjem parka napovedan vodja inštruktorjev, ki organizira delo, izpolni dnevnik, razporeja inštruktorje po različnih progah in pripomore k čim lažji izvedbi delovnega dne. Naloga glavnega inštruktorja je, da oceni, če je v parku dovolj inštruktorjev oz. če je treba poklicati še koga. Inštruktorji v parku težimo k temo, da so vse proge pod nadzorom. Delo si razdelimo tako, da je vsak od inštruktorjev navadno zadolžen za eno izmed prog. Včasih pride do situacije, da je v parku premalo inštruktorjev, zato mora kateri od inštruktorjev nadzorovati večji del parka. Pomembno je, da inštruktor oceni, kje je potreben večji in kje manjši nadzor. Navadno je tako, da mlajši otroci plezajo skupaj s starši, ki jih usmerjajo in jim pomagajo. V tem primeru se mora inštruktor prilagoditi in večjo pozornost posvetiti opazovanju nekoliko starejših otrok, ki plezajo sami. Inštruktor po navadi sledi večji skupini oziroma posveča večjo pozornost tam, kjer predvidi, da bo njegov nadzor najbolj potreben in učinkovit. Pogosto se zgodi, da inštruktor že na vadbenem poligoni opazi, kdo od vadečih se bo navodil držal in kdo ne.
Inštruktorji smo zadolženi, da delo in razmere v parku vpisujemo v dnevnik. Vodja inštruktorjev mora dnevno vpisovati, kakšni so bili pogoji dela, in določiti morebitne
posebnosti, ki so se zgodile v tem dnevu. S tem si zagotovimo vse potrebne informacije iz preteklih dni, izvemo za morebitne poškodbe plezalne opreme ali v parku, različne sanacije v parku ipd.
Specifični primeri dela inštruktorja:
• Praznovanje rojstnega dne v pustolovskem parku z lastnim inštruktorjem
V Pustolovskem parku Geoss je poskrbljeno tudi za različne animacije. Ena izmed teh je praznovanje rojstnega dne v parku. Kadar se obiskovalci odločijo za tovrstno storitev, se določi inštruktorja, ki je zadolžen samo za to skupino. Ta inštruktor je celotno praznovanje z njimi.
Nauči jih uporabljati opremo na vadbenem poligonu in kasneje tudi skrbi za njihovo varnost.
Premika se s proge na progo s svojo rojstnodnevno skupino in o tem obvesti druge inštruktorje.
Kljub temu je njegova naloga, da opazuje tudi druge vadeče, ki se nahajajo na tej progi. V primeru, ko si ta skupina vzame odmor za počitek oz. torto in praznovanje, je ta inštruktor na voljo tudi ostalim in dela kjerkoli v parku.
• Spremljanje posameznih obiskovalcev na progah
V parku lahko ob stalnem spremljanju inštruktorja plezanje omogočimo tudi obiskovalcem z zmanjšanimi psihofizičnimi sposobnostmi, osebam s strahom pred plezanjem, osebam z motnjami v duševnem razvoju, slepim in slabovidnim, gluhim in gluhonemim ipd. Naloga inštruktorja v tem primeru je, da se posvetimo samo temu določenemu obiskovalcu oz. manjši skupini. Pomembno je, da lahko z našo pomočjo premagajo vse ovire in preplezajo določeno progo. Na ta način se približamo našim obiskovalcem ter jim nudimo občutek prijaznosti in spodbude. Pomagamo lahko tudi otrokom, ki se bojijo hitrih spustov, in jih tako pričakamo na koncu drevesa oz. podesta ter jim omogočimo mehek in varen pristanek.
Inštruktorjem v parku so namenjene tudi servisne jeklenice, ki omogočajo hiter dostop do vadečega, ki se je zaplezal oz. ga je strah in noče več naprej. Te jeklenice so umeščene v prostor poleg vseh poti in prog v parku. Servisne jeklenice so namenjene odpravljanju pomanjkljivosti ali ovir na progi ter popravljanju drugih jeklenic in podestov. Servisne jeklenice se nahajajo na rdeči in modri progi. S pomočjo teh jeklenic lahko pridemo do rdeče proge na pristajalni podest zadnjega spusta po jeklenici. Od te jeklenice je najbližji dostop do trapeza, kjer imajo vadeči navadno največ težav.
Na določenih točkah v pustolovskem parku smo namestili tudi zasilne izhode za obiskovalce.
To so enostavni spusti po jeklenici, ki vsem obiskovalcem omogočajo, da progo zapustijo predčasno. To se navadno zgodi takrat, ko obiskovalci ne morejo narediti določene vaje zaradi izčrpanosti ali strahu.
Servisne jeklenice, ki so namenjene tudi obiskovalcem v parku ob vedenju in nadzoru inštruktorja, so:
• servisna jeklenica, po kateri potuje trapez na rdeči progi v primeru zastoja oz. zapletov na trapezu. Naloga inštruktorja je, da v tem primeru spleza s pristajalnega podesta trapeza proti štartnemu,
• servisna jeklenica, ki jo uporabimo za spust po jeklenici in se nahaja na rdeči progi po 120 metrov dolgem spustu po jeklenici. Namenjena je vsem obiskovalcem, ki si želijo na rdečo progo zaradi dolgega spusta, a ne želijo nadaljevati proge,
• servisna jeklenica na oranžni progi, ki vodi do tarzana. Ta servisna jeklenica je namenjena obiskovalcem, ki želijo zapustiti oranžno progo, saj nočejo skočiti na tarzanu.
Obiskovalec lahko ob inštruktorjevem nadzoru zapusti oranžno progo tudi na polovici proge, kjer je nameščena lestev, ki se nahaja pod ciljnim podestom vaje iz krogcev. Progo zapuščajo samo vadeči, ki so preveč izčrpani, da bi lahko uspešno nadaljevali progo, oz. vadeči, ki jih je strah nadaljevanja (Kimovec, 2020).
1.6 Prva pomoč
Največja dolžnost inštruktorjev v pustolovskem parku je varnost vseh obiskovalcev. Poznati moramo osnovna reševanja ter teoretična in praktična načela prve pomoči v primeru nesreče.
Inštruktor mora obvladovati delo osnovne prve pomoči, saj brez opravljene prve pomoči ne more opravljati dela inštruktorja v Pustolovskem parku Geoss. Namen prve pomoči je, da rešimo ogroženo življenje oz. preprečimo poslabšanje zdravstvenega stanja do prihoda reševalnega vozila. Poskrbimo, da poškodovanec lahko čim prej oz. v čimboljšem zdravstvenem stanju pride do strokovne medicinske pomoči.
V primeru poškodbe v pustolovskem parku je vrstni red reševanja nasleden:
1) Pregled situacije
V primeru, ko pride do določene nezaželene situacije, si mora inštruktor najprej na hitro ogledati položaj in okolico. Najpomembnejše je, da kar se da hitro ugotovimo, zakaj je poškodba nastala in kaj je treba storiti.
2) Varen prostor
Če je prostor, v katerem je poškodovanec, neprimeren, ga v primeru, da ni prišlo do poškodb glave in hrbtenjače, odnesemo na bolj primeren kraj.
3) Položaj poškodovane osebe
Kadar pride do hujše poškodbe, je treba poškodovancu zagotoviti čim bolj udobno mesto, kjer leži. Lahko mu podložimo pulover, majico, bundo oz. nek drug mehek predmet. Zelo pomembno je, da ko poškodovanca prenašamo z enega mesta na drugega, ne povzročimo še večjih poškodb. V primeru, da je prišlo do poškodb na najbolj pomembnih organih, poškodovanca pustimo na tem mestu in mu nudimo prvo pomoč na kraju nezgode. Pomembno je, da ob pomoči drugim ne pozabimo na lastno varnost.
4) Klic na pomoč
O nesreči obvestimo reševalce oz. zdravnike s klicem na številko 112.
5) Nudenje prve pomoči s preverjanjem delovanja vitalnih funkcij, oskrbo krvavitve in izvajanjem oživljanja
Inštruktor je dolžan najprej preveriti vse neposredne nevarnosti, ki ogrožajo življenje. Pozoren mora biti na to, ali je oseba v nezavesti, ali diha, kakšno je bitje srca, kako huda je krvavitev, šok. Ko pridemo do poškodovanca, ga rahlo stresemo in glasno ogovorimo tako, da takoj vidimo njegov odziv. V primeru, da se poškodovanec ne odzove, najprej preverimo, ali diha.
To storimo tako, da gledamo v prsni koš poškodovanca in opazujemo, če se ta dviguje.
Poslušamo vdih in izdih poškodovanca in poskušamo občutiti njegov izdih skozi nos. V primeru, da diha, ga nezavestnega damo v stabilen bočni položaj. V primeru, da ne diha, takoj pokličemo 112 in začnemo z umetnim dihanjem. Potrebno je zaustaviti vse vrste krvavitev in če je treba, takoj začeti z oživljanjem. Poškodovanca, ki je pri zavesti, spodbujamo, pomirimo in vprašamo, kako je nastala poškodba.
6) Prihod reševalnega vozila
Hudo poškodovano osebo mora vedno odpeljati reševalno vozilo, saj lahko v primeru nepravilnega položaja v vozilo njegovo zdravstveno stanje bistveno poslabšamo. Pomembno je, da je poškodovanec ves čas, ko čaka na reševalno vozilo, v pravilnem položaju, ki je odvisen od vrste poškodbe.
Za prvo pomoč v Pustolovskem parku Geoss poskrbimo z različnimi pripomočki. Pripomočke uporabljamo z namenom, da:
• zaustavimo krvavitev,
• zavarujemo določeno rano pred okužbo,
• preprečimo širjenje nadaljnjih poškodb,
• zagotovimo hitro zaustavitev krvavitve,
• zagotovimo primerno sanacijo poškodovanega dela telesa (izpahi, zlomi zvini),
• zmanjšamo bolečino poškodovanca,
• preprečimo možnost okužbe.
Obvezen pripomoček v prvi pomoči je prvi povoj, ki je najprimernejši za previjanje ran.
Vsebovati mora sterilno gazo in sterilen povoj različnih velikosti. V prvi pomoči moramo imeti tudi različne povoje za opekline, gaze, prvi trebušni povoj, Staničevo vato, trikotno ruto, različne obliže, varnostne zaponke in različen material za imobilizacijo poškodovanih delov telesa.
Najpogostejše poškodbe, s katerimi se inštruktorji srečujemo v tovrstnih parkih, so:
• Ureznine in vsekanine
To so rane, ki najhitreje nastanejo, ko se hočejo obiskovalci ustaviti z roko med vožnjo po jeklenici. V primeru večje poškodbe lahko pride do poškodbe globje ležeče strukture tkiva.
• Raztrganine
So najpogostejša oblika ran, ki jih v parku lahko povzročimo z nepravilno uporabo varovalne opreme in jeklenice. Raztrganine so lahko različno globoke in vsebujejo številne žepe in tunele.
• Praske in odrgnine
So površinske rane, ki nastanejo, kadar se odrgnemo po trdem predmetu (deblo, podest, padec na korenino ipd.).
• Vbodnine
Povzročijo jih žeblji ali drugi ostri predmeti. Navadno je pri teh poškodbah vstopna rana, ki se nahaja na koži, majhna, vendar se z ozkim kanalom konča nekje v globljem tkivu. Tovrstne poškodbe so v pustolovskem parku redke.
• Poškodbe sklepa (zvini in izpahi)
Do zvina pride, kadar se poškodujeta sklepna vez in ovojnica. V primeru zvina pride do razmaknitev kosti v sklepi. Oblika kosti ostane nespremenjena. Pri zvinih na začetku prihaja do manjše bolečine, nato se bolečina stopnjuje. Sklep lahko kasneje vidno oteče, zato je treba zviti del uda hladiti z različnimi hladnimi obkladki.
Za izpah je značilno, da pride do poškodbe sklepa zaradi prevelike obremenitve. Sklep spremeni prvotno obliko. Zaradi tega pride do otekline in bolečine. Sklepna glavica ostane zunaj sklepne ponvice, zato sklepa ne moremo premakniti.
• Poškodbe kosti (zlomi)
Pri zlomih prihaja do delne ali popolne prekinitve strukture kostnega tkiva. Prekinitev strukture se zgodi zaradi delovanja dveh različnih sil. Pri zlomu pride do otekline in bolečini ob pritisku.
Prihaja lahko do nenaravne gibljivosti, podplutbe in škrtanja kosti. Poznamo odprte in zaprte zlome. Odprti zlomi nastanejo ob neposredni povezavi mesta zloma z zunanjim okoljem.
Navadno so ti zlomi kompleksni, zato jih imenujemo tudi zapleteni zlomi. Zaprti zlomi so zlomi, kjer ne pride do povezave mesta zloma z zunanjim okoljem. Pri zlomih lahko pride tudi do šoka, ki je posledica hude bolečine (Gorska reševalna služba, 2006).
Pravila uporabe parka vsebujejo naslednje točke:
1. Obisk parka se izvaja na lastno odgovornost obiskovalcev oziroma njihovih polnoletnih spremljevalcev.
2. Park je primeren za polnoletne obiskovalce z ustreznimi psihofizičnimi sposobnostmi.
Udeleženci ne smejo imeti težav z višino oziroma pogledom na višino. Ob prisotnosti polnoletnih oseb se lahko aktivnosti udeležijo tudi otroci, starejši od 4 let.
3. Prepovedana je aktivnost v parku za vsako osebo, pri kateri udeležba povzroča oziroma bi lahko povzročila zdravstveno tveganje ali tveganje za soobiskovalce ali ogrožanje varnosti in premoženja ponudnika.
4. Ponudnik storitev lahko po lastni presoji prepove udeležbo vsaki osebi, ki kaže znake vpliva alkohola, drog in drugih opojnih substanc. Ponudnik v tem primeru ni dolžan vrniti plačila udeležbe programa.
5. Vsak obiskovalec Pustolovskega parka Geoss se mora udeležiti predstavitve varnostnih navodil, ki so sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V primeru, da se obiskovalec ne udeleži predstavitve, mu lahko ponudnik prepove udeležbo v parku.
6. Vsa teoretična navodila ponudnika storitev so zavezujoča in se jih mora vsak obiskovalec držati. V primeru kršitve navodil lahko ponudnik od obiskovalca zahteva, da zapusti program oziroma zaključi obisk.
7. Obiskovalec je v primeru kršitve navodil ali drugih opozoril ponudnika za posledico in nastalo škodo odgovoren sam.
8. Varnostno opremo v parku sestavljajo varnostni pas in vponke.
9. Obiskovalci varnostno opremo prejmejo pred predstavitvijo navodil. Varnostna oprema mora biti pravilno nameščena in se uporablja v skladu z navodili ponudnika ves čas programa. Obiskovalec je ne sme spreminjati, odložiti ali je dati tretji osebi. Varnostne vponke morajo biti vedno obešene na varovalno jeklenico. Pri prestavljanju vponk mora biti ena izmed vponk vedno na varovalni jeklenici. Nikoli ne smeta biti obe vponki istočasno odpeti iz varovalne jeklenice. V primeru dvoma ali napake na opremi mora obiskovalec takoj poklicati ponudnika oziroma dežurnega inštruktorja.
10. Obiskovalec med aktivnostjo v Pustolovskem parku Geoss ne sme uživati alkohola ali drugih prepovedanih substanc. Med aktivnostjo je prepovedano kajenje.
11. Obiskovalec po zaključku obiska parka vrne celotno opremo, ki jo ponudnik pregleda in v primeru poškodbe te zabeleži.
12. Ponudnik je odgovoren za zagotavljanje brezhibne varnostne opreme, ki ustreza varnostnim standardom.
13. V primeru neprimernih vremenskih razmer, naravnih nesreč ipd. si ponudnik storitev pridržuje pravico ustaviti aktivnosti v parku. Če je od pričetka aktivnosti minilo manj kot 60 minut, je obiskovalec upravičen do vračila kupnine ali zagotovila nadomestnega termina obiska.
1.7 Vpliv adrenalina na frekvenco srca
Najpomembnejša presnovna hormona v našem telesu sta inzulin in adrenalin. Oba hormona skrbita za ohranjanje konstantne ravni glukoza v ozkem območju. Telesu omogočata ohranjanje homeostaze glukoze, zraven pa imata pomembno vlogo tudi pri uravnavanju presnovnih procesov pri skeletnih mišicah (Greenway, 2004).
Adrenalin je hormon, ki ga izloča sredica nadledvične žleze. Adrenalin zvišuje raven glukoze v krvi in se sprošča med akutnim stresom. Pri tem se sproščajo stimulativni učinki, ki posameznika pripravijo na beg in boj. Ena od pomembnih nalog hormona adrenalina je, da uravnava energijsko presnovo v jetrih, mišicah in maščevju (Nelson idr., 2008).
Zavedati se je treba, da različni merjenci enako obremenitev premagujejo z različnim naporom.
To se kaže predvsem v odzivu nekaterih funkcij v njihovem organizmu. Bolj vzdržljivi imajo nižjo frekvenco srca (v nadaljevanju FS) pri enaki hitrosti premagovanja določenih ovir, pri njih prihaja do manjšega pljučnega volumna izdihanega zraka in manjše vsebnosti laktata v krvi (Ušaj, 1997).
Kot navaja Murrell (2018) in kot vemo že dolgo časa, se adrenalin sprošča tudi v primeru, ko smo izpostavljeni določeni stresni oz. adrenalinski situaciji (npr. spust po tarzanu v Pustolovskem parku Geoss). Adrenalin ima mnogotere učinke, a lahko med drugim poveča sposobnost telesa, začasno poveča mentalno moč in fokus, oblikuje odgovor na potencialno grožnjo itd. Sproščanje adrenalina se navadno zgodi zelo hitro, v nekaj sekundah. Glavni vplivi adrenalina na neko nepričakovano izkušnjo so:
• povečanje FS,
• povečanje prekrvaljenosti mišic in poraba energije,
• sprostitev dihalnih poti, kar zagotavlja več kisika v mišicah,
• povečanje hitrosti delovanja možganov,
• razširitev zenic, kar očem zagotavlja več svetlobe,
• poveča se znojenje in prihaja do glavobola
Učinki adrenalina lahko trajajo tudi do 60 minut po tem, ko so se sprožili, oz. po tem, ko smo prišli v določeno adrenalinsko oz. stresno situacijo. Pri najbolj adrenalinskih vajah v Pustolovskem parku Geoss (orjaški spust po žici, skok na vrv, tarzan) se bo adrenalin zelo hitro
