Preizkušanci

V raziskavo smo vključili 20 odraslih in 20 otrok. V raziskavi sta sodelovala oba spola.

Preiskovanci so bili v veliki večini starši in njihovi otroci, ki so izrazili željo za sodelovanje in podpisali vnaprej pripravljen prostovoljni pristanek. Sodelovanje v raziskavi je bilo v celoti prostovoljno. Vsi postopki so bili izvedeni v skladu s Helsinško deklaracijo.

2.2 Pripomočki

Meritve FS smo izvedli s športnimi merilniki Polar M400, kjer za merjenje ne potrebujemo več prsnega pasu, ampak to poteka na zapestju merjenca (pod uro).

2.3 Postopek

Ob prihodu gostov v Pustolovski park Geoss smo jih po opravljenih formalnih obveznostih za obisk parka povabili k sodelovanju pri meritvah. Udeležence smo predhodno prostovoljno povabili k udeležbi v raziskavi in jim dali v izpolnjevanje vprašalnike o morfoloških značilnostih posameznika, zdravstvenem stanju in športni aktivnosti. Z merilniki smo nato med izvajanjem nalog na progah v pustolovskem parku vsem preiskovancem izmerili FS. Meritve so potekale po enakem vrstnem redu. Zaradi varnosti in v skladu s protokolom parka smo se tudi v okviru te raziskave držali načela od lažjega k težjemu. Merjenci so začeli naloge opravljati na (lahki) zeleni progi, nato je sledila (srednje težka) modra proga in na koncu (najtežja proga v obsegu meritev) rdeča proga.

Tabela 1

V Tabeli 1 je prikazana povezanost spola in starostne kategorije. Med spoloma nismo ugotovili značilnih razlik v porazdelitvi otrok in odrastlih v vzorcu (p = 0,343).

Tabela 2

Primerjava med otroci in odraslimi po starosti, telesni višini, masi in maksimalni izračunani FS

V Tabeli 2 je prikazana primerjava med otroci in odraslimi po starosti, telesni višini, masi in maksimalni izračunani FS. Rezultati kažejo, da so bili odrasli značilno starejši (+18 let, p <

0,001), višji (+24 cm, p < 0,001) in težji od otrok (+29 kg, p < 0,001), vendar so imeli značilno nižjo maksimalno FS (–11 udarcev/min, p < 0,001) kot otroci.

Podatke smo analizirali v programu IBM SPSS 25 (SPSS Inc., Armonk, NY, ZDA). Opisne spremenljivke so ponazorjene s frekvencami in frekvenčnimi deleži, številske pa s povprečji in standardnimi odkloni. Številskim spremenljivkam smo preverili tudi predpostavko o normalnosti porazdelitve (Shapiro-Wilkov test) in homogenosti varianc (Levenov test).

Primerjavo med spoloma in starostnima kategorijama smo izvedli z dvosmernim hi-kvadrat testom. Primerjavo med otroci in odraslimi po starosti, telesni višini, masi in maksimalni izračunani FS smo izvedli s t-testom za neodvisne vzorce. Primerjava med otroci in odraslimi v FS v mirovanju je bila izvedena s t-testom za neodvisne vzorce ali z Mann-Whitneyjevim rang testom. Pri tej analizi smo ugotovili značilne razlike, zato smo primerjavo med otroci in odraslimi v povprečni in maksimalni FS na posamezni progi izvedli z analizo kovariance, kjer smo FS v mirovanju uporabili kot kovariato. Učinek FS v mirovanju in učinek razlike med odraslimi in otroci v povprečni ali maksimalni FS smo izračunali z delnim eta-kvadrat koeficientom (η²). Primerjavo med progami v FS v mirovanju smo izvedli s Friedmanovim rang testom, ki je pokazal značilne razlike, zato smo pred primerjavo prog v povprečni in maksimalni FS izračunali relativno spremembo FS med aktivnostjo glede na FS v mirovanju (% spremembe FS med aktivnostjo = srčna frekvenca med aktivnostjo (povprečna ali maksimalna) – srčna frekvenca v mirovanju)/srčna frekvenca v mirovanju x 100 %). Potem smo primerjavo med programi v relativni spremembi FS izračunali z analizo variance za ponovljene meritve ali Friedmanovim rang testom. Primerjave so bile interpretirane kot statistično značilne pri stopnji P  0,05.

3 REZULTATI

To poglavje je razdeljeno na 2 glavna sklopa. V prvem delu smo predstavili grafikone in komentarje v programu Excel, v drugem delu pa smo dodali še statistično analizo, ki smo jo naredili v programu SPSS Statistics.

V programu Excel smo izdelali dve glavni tabeli. V prvi tabeli smo analizirali odrasle osebe, ki smo jih razdelili po spolu. V raziskavi je sodelovalo 8 odraslih žensk od starosti 19 do 47 let.

Sodelujočih moških v raziskavi je bilo 12. Razdeljeni so bili v starostne kategorije od 19 do 45 let, torej skupno 20 preiskovalcev. V drugi tabeli smo analizirali otroke, ki smo jih prav tako razdelili po spolu. V raziskavi je sodelovalo 12 deklic starosti od 10 do 17 let in 8 dečkov starosti od 10 do 16 let.

V raziskavi smo s pomočjo merilnikov FS in izračunov pridobili naslednje podatke:

• maksimalni srčni utrip,

• skupni čas premagovanja prog (zelena, modra in rdeča proga),

• časovne intervale na posamezni progi,

• FS v mirovanju pred progami,

• maksimalno FS,

• povprečno FS na posamezni progi (zelena, modra in rdeča proga),

• MET,

• porabljene kalorije (v nadaljevanju kcal) med vadbo.

V raziskavi smo s pomočjo vprašalnikov pred plezanjem vsakega posameznika pridobili naslednje informacije:

• starost,

• višina,

• teža.

Vsak grafikon v nadaljevanju je razdeljen po barvi glede na to, katero progo opisuje. Izračunali smo tudi standardne odklone za vsako spremenljivko posebej.

3.1 Maksimalna FS

Slika 10

Maksimalna FS pri odraslih

Na Sliki 10 je prikazana maksimalna FS, ki so jo odrasli dosegli na posamezni progi. Iz grafikona je razvidno, da se je maksimalna FS stopnjevala s težavnostjo proge.

Na najlažji, zeleni progi je bila maksimalna vrednost FS 124,6 utripa/minuto in standardni odklon 13. Na srednje zahtevni modri progi je maksimalna vrednost FS dosegla 140,1 utripa/minuto. Standardni odklon od povprečne maksimalne FS je znašal 14,8. Na najtežji, rdeči progi, kjer smo izvajali meritve pri merjencih, se je povprečna maksimalna FS povečala na 143,3 utripa/minuto. Standardni odklon od povprečja maksimalne FS je na rdeči progi znašal 18.

Iz rezultatov meritev in grafikona lahko sklepamo, da se z večjo zahtevnostjo prog viša FS pri odraslih. Pri vsaki progi se je FS stopnjevala in na rdeči progi dosegla najvišjo raven.

Slika 11

Maksimalna FS pri otrocih

Na Sliki 11 vidimo maksimalno FS, ki so jo dosegli otroci na posamezni progi. Maksimalna FS se pri otrocih ni stopnjevala, ampak je dosegla najvišjo vrednost na srednje zahtevni progi.

Na najlažji, zeleni progi je bila maksimalna vrednost FS otrok 153,6 utripa/minuto in standardni odklon 20,6. Na srednje zahtevni modri progi je maksimalna vrednost FS dosegla najvišjo vrednost, in sicer 162,2 utripa/minuto. Standardni odklon od povprečne maksimalne FS je znašal 20,2. Na najtežji, rdeči progi je maksimalna vrednost FS dosegla nižjo vrednost kot na srednje zahtevni modri progi, znašala je 159,3 utripa/minuto. Standardni odklon od povprečja maksimalne FS je na rdeči progi znašal 20.

Rezultati meritev nakazujejo, da se z večjo zahtevnostjo prog maksimalna FS pri otrocih ni postopoma višala. Najvišjo vrednost je dosegla pri srednje zahtevni progi. Pomembna ugotovitev je tudi, da so maksimalne FS veliko večje kot pri odraslih. Rezultati so razumljivi tudi s tega vidika, ker je na modri progi vaja, kjer morajo obiskovalci premagati pnevmatike, ki so postavljene na različnih višinah. Odraslim ta vaja ne povzroča toliko težav kot otrokom, saj lažje dosežejo vse pnevmatike in vrvi, na katerih so te pritrjene.

3.2 Povprečna FS

Slika 12

Povprečna FS pri odraslih

Na Sliki 12 vidimo povprečno FS odraslih na posamezni progi. Povprečna FS se je s težavnostjo prog pri odraslih stopnjevala.

Na najlažji, zeleni progi je bila povprečna FS 105 utripov/minuto in standardni odklon od povprečne vrednosti 11,5. Na srednje zahtevni modri progi je povprečna vrednost FS dosegla 113 utripov/minuto. Standardni odklon od povprečne FS je znašal 15,6. Na najtežji, rdeči progi je povprečna vrednost FS pri odraslih znašala 117,8 utripa/minuto. Standardni odklon od povprečne FS je na rdeči progi znašal 17,9.

Rezultati meritev in grafikona kažejo, da se je povprečna vrednost FS pri odraslih postopoma povečevala z višanjem zahtevnosti prog v Pustolovskem parku Geoss. FS so dokaj nizke, kar nakazuje, da plezanje v parku za odrasle ni prevelika obremenitev.

Slika 13

Povprečna FS pri otrocih

Na Sliki 13 lahko vidimo povprečno FS pri otrocih na posamezni progi. Povprečna FS se podobno kot maksimalna FS pri otrocih ni stopnjevala. Najvišjo vrednost je dosegla na srednje zahtevni modri progi. Razlika v povprečni FS med rdečo in modro progo je manjša kot pri maksimalni FS.

Na najlažji, zeleni progi je povprečna vrednost FS otrok znašala 123,6 utripa/minuto in standardni odklon 15,5. Na srednje zahtevni modri progi je povprečna FS dosegla najvišjo vrednost, in sicer je znašala 130,5 utripa/minuto. Standardni odklon od povprečne FS je znašal 16,9. Na najtežji, rdeči progi je povprečna FS dosegla nižjo vrednost kot na srednje zahtevni modri progi, vendar je ta vrednost zelo podobna vrednosti na modri progi. Povprečna FS je 129,7 utripa/minuto. Standardni odklon od povprečne vrednosti FS je na rdeči progi znašal 16,9.

Rezultati meritev kažejo, da se z večjo zahtevnostjo prog povprečna FS pri otrocih ni postopoma višala. Najvišjo vrednost je dosegla pri srednje zahtevni modri progi. Razlike v povprečni FS med modro in rdečo progo so minimalne.

3.3 MET

Slika 14

Primerjava vrednosti MET pri odraslih

Na Sliki 14 vidimo primerjavo v presnovnem ekvivalentu dejavnosti (MET) med odraslimi moškimi in odraslimi ženskami. MET nam poda informacijo o porabi količine energije in merjenju intenzivnosti telesne dejavnosti.

Izračunali smo ga po enačbi: MET = (kcal(min) x 3,5 ml kisika/kg telesne teže/min x kg posameznika)/200.

Iz grafikona je razvidno, da je pri moških ta vrednost nižja kot pri ženskah. V povprečju znaša vrednost 4,7 pri moških in 6,9 pri ženskah. Standardni odklon od povprečne vrednosti MET pri moških znaša 1,6 in pri ženskah 2,5. Pri moških plezanje v parku glede na raziskavo opredelimo kot zmerno intenziven do visoko intenziven napor, pri ženskah pa kot visoko intenziven napor, saj vrednosti MET presegajo vrednost 6.

Slika 15

Primerjava vrednosti MET pri otrocih

Na Sliki 15 je prikazana primerjava MET med dečki in deklicami. MET nam poda informacijo o porabi količine energije in merjenju intenzivnosti telesne dejavnosti.

Izračunali smo ga po enačbi: MET = (kcal(min) x 3,5ml kisika/kg telesne teže/min x kg posameznika)/200.

Iz grafikona je razvidno, da je vrednost MET pri dečkih nekoliko višja kot pri deklicah. V povprečju znaša 10,9 pri dečkih in 10,7 pri ženskah. Standardni odklon od povprečne vrednosti MET pri dečkih znaša 2,5 in pri deklicah 2,6. Razlike med spoloma v tej starostni kategoriji so minimalne. Za oba spola otrok velja, da je plezanje po progah v Pustolovskem parku Geoss opredeljeno kot visoko intenziven napor, saj vrednosti krepko presegajo vrednost 6.

Slika 16

Primerjava vrednosti MET med odraslimi in otroki

Na Sliki 16 vidimo primerjavo MET med odraslimi in otroki. Grafikon prikazuje ogromno razliko med odraslimi in otroki. Vrednosti MET pri odraslih v povprečju segajo od 5 do 8, pri otrocih pa so te vrednosti bistveno večje, saj segajo od 10 do 13,5.

Iz teh podatkov lahko sklepamo, da tovrstna aktivnost povzroča veliko večjo obremenitev za organizem in večjo stopnjo intenzivnosti vadbe pri otrocih kot pri odraslih. Kljub temu se je treba zavedati, da je poraba energije odvisna od številnih dejavnikov, metabolična stopnja pa se spreminja glede na različne dejavnike okolja, sestavo telesa in telesno maso. Ti kazalniki nam logično opredeljujejo, da je vrednost MET pri otrocih višja kot pri odraslih.