Ena izmed težav, ki se pojavlja pri raziskavah s TENS-om, je težava slepljenja tako preiskovancev kot tudi terapevtov. Za učinkovitost terapije je potrebna zadostna jakost električne stimulacije, ki jo mora pacient občutiti kot močno in nebolečo (Vance et al., 2014), s tem pa se tudi zaveda, da prejema aktivno terapijo. Brez slepljenja se ne more zagotoviti popolne nepristranskosti rezultatov.
Primerjava rezultatov raziskav na temo učinkovitosti TENS-a pri osebah s fibromialgijo je bila otežena zaradi uporabe različnih parametrov električne stimulacije in uporabe različnih merilnih orodij. V nekaterih raziskavah je bila, zaradi majhnega števila preiskovancev, variabilnost rezultatov večja, kar je lahko vplivalo, da kljub izboljšanju stanja pacientov ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Zaradi pomanjkanja kontrolne in placebo skupine v štirih raziskavah (Castro-Sánchez et al., 2020; Carbonario et al., 2013; Mutlu et al., 2013;
Löfgren, Norrbrink, 2009), je nemogoče trditi, da so izboljšanja posledica učinkov TENS-a in ne drugih nespecifičnih učinkov. To zahteva previdnost pri interpretaciji rezultatov o učinkih TENS-a v kombinaciji z vadbo in pri primerjavi njegovih učinkov s PO in SI.
Bolniki imajo pogosto svoj aparat ali ga dobijo za uporabo za daljše obdobje več tednov ali mesecev (Dailey et al., 2013). Z ozirom na to, ter nakazanega kumulativnega učinka TENS-a (DTENS-ailey et TENS-al., 2020), bi bilo smiselno, dTENS-a se raziskave osredotočajo predvsem na ugotavljanje učinkov dolgotrajne in redne električne stimulacije, ne le pri ženskah, temveč tudi pri moških. Pri tem bi preiskovalci morali upoštevati tudi izvajanje meritev v času največjega učinka TENS-a, ki je med dovajanjem električnega toka (Vance et al., 2014).
Smiselno bi bilo opraviti tudi raziskave, ki bi razkrile, kateri parametri električne stimulacije so najbolj primerni, saj je število raziskav s podobnimi protokoli in parametri v tem pregledu premalo za primerjavo.
Osebe s fibromialgijo navajajo kot največjo težavo in oviro predvsem bolečino med gibanjem (Dailey et al., 2020), raziskave pa nakazujejo na učinke TENS-a za lajšanje le-te (Dailey et al., 2020 Dailey et al., 2013). Pri tem se pojavi vprašanje o smiselnosti dovajanja električnega toka ter opravljanja meritev v stanju mirovanja.
Upoštevajoč vse omenjene omejitve pri pregledu literature in raziskav, ki so preučevale učinke TENS-a, zaključujemo, da so potrebne nadaljnje raziskave, ki bi nudile visokokakovostne dokaze o njegovi učinkovitosti. Transkutana električna živčna stimulacija
ni terapija, ki bi ozdravila fibromialgijo, vendar se lahko upošteva kot možna dodatna nefarmakološka terapija za uporabo pri zdravljenju (Dailey et al., 2013), saj je varna, cenovno dostopna in primerna za združevanje tudi z drugimi oblikami terapij (Lauretti et al., 2013; Löfgren, Norrbrink, 2009).
36
6 ZAKLJUČEK
V preglednem diplomskem delu je bilo analiziranih šest randomiziranih nadzorovanih raziskav in ena nadzorovana klinična raziskava. Namen je bil analizirati učinke TENS-a na bolečino, utrujenost, kvaliteto življenja in telesno zmogljivost pri osebah s fibromialgijo.
Ugotovljeno je bilo, da je dokazana učinkovitost TENS-a za lajšanje bolečine in utrujenosti, vendar ne za izboljšanje telesne zmogljivosti. Pri opredeljevanju učinkov na kvaliteto življenja so dokazi nasprotujoči.
Na podlagi pregleda literature zaključujemo, da je TENS primerna dopolnilna terapija, ki lahko osebam s fibromialgijo olajša spopadanje s kronično razpršeno bolečino in utrujenostjo. Natančnih parametrov za največji učinek TENS-a ni bilo mogoče opisati, je pa priporočljiva dolgotrajna in redna uporaba električne stimulacije. Bolniki lahko uporabljajo TENS samostojno in vsakodnevno, tudi v kombinaciji z drugimi terapijami, kar jo uvršča med pomemben del samopomoči pri osebah z boleznijo.
Kljub pozitivnim vplivom TENS-a na lajšanje bolečine in utrujenosti, ki se navezujejo predvsem na ženske s sindromom fibromialgije, pa so potrebne nadaljnje raziskave, ki bi se osredotočile predvsem na dolgoročno uporabo aparatov za dovajanje električnega toka, določanje najučinkovitejših parametrov stimulacije ter vključitev večjega števila moških bolnikov.
7 LITERATURA
Arnold LM, Williams DA, Hudson JI et al. (2012). Development of responder definitions for fibromyalgia clinical trials. Arthritis Rheum 64(3): 885–94. doi: 10.1002/art.33360.
Bennett R (2005). The Fibromyalgia Impact Questionnaire (FIQ): A review of its
development, current version, operating characteristics and uses. Clin Exp Rheumatol 23(5 Suppl 39): 154–62.
Bennett RM, Bushmakin AG, Cappelleri JC, Zlateva G, Sadosky AB (2009). Minimal clinically important difference in the fibromyalgia impact questionnaire. J Rheumatol 36(6): 1304–11. doi: 10.3899/jrheum.081090.
Casale R, Atzeni F, Sarzi-Puttini P (2012). Neurophysiological background for physical therapies in fibromyalgia. Reumatismo 64(4): 238–49. doi: 10.4081/reumatismo.2012.238.
Castro-Sánchez AM, Garcia-López H, Fernández-Sánchez M et al. (2020). Benefits of dry needling of myofascial trigger points on autonomic function and photoelectric
plethysmography in patients with fibromyalgia syndrome. Acupunct Med 38(3): 140–59.
doi: 10.1136/acupmed-2017-011504.
Chinn S, Caldwell W, Gritsenko K (2016). Fibromyalgia pathogenesis and treatment options update. Curr Pain Headache Rep 20(4): 25. doi: 10.1007/s11916-016-0556-x.
Clauw DJ (2009). Fibromyalgia: an overview. Am J Med 122(Suppl 12): S3–13. doi:
10.1016/j.amjmed.2009.09.006.
Clauw DJ (2014). Fibromyalgia: a clinical review. JAMA 311(15): 1547–55. doi:
10.1001/jama.2014.3266.
Clauw DJ, Arnold LM, McCarberg BH (2011). The science of fibromyalgia. Mayo Clin Proc 86(9): 907–11. doi: 10.4065/mcp.2011.0206.
Dailey DL, Frey Law LA, Vance CG et al. (2016). Perceived function and physical performance are associated with pain and fatigue in women with fibromyalgia. Arthritis Res Ther 18: 68. doi: 10.1186/s13075-016-0954-9.
38
Dailey DL, Rakel BA, Vance CGT et al. (2013). Transcutaneous electrical nerve stimulation reduces pain, fatigue and hyperalgesia while restoring central inhibition in primary fibromyalgia. Pain 154(11): 2554–62. doi: 10.1016/j.pain.2013.07.043.
Dailey DL, Vance CGT, Rakel BA et al. (2020). Transcutaneous electrical nerve stimulation reduces movement-evoked pain and fatigue: A randomized, controlled trial.
Arthritis Rheumatol 72(5): 824–36. doi: 10.1002/art.41170.
DeSantana JM, Walsh DM, Vance C, Rakel BA, Sluka KA (2008). Effectiveness of transcutaneous electrical nerve stimulation for treatment of hyperalgesia and pain. Curr Rheumatol Rep 10(6): 492–9. doi: 10.1007/s11926-008-0080-z.
Farrar JT, Young JP Jr, LaMoreaux L, Werth JL, Poole MR (2001). Clinical importance of changes in chronic pain intensity measured on an 11-point numerical pain rating scale.
Pain 94(2): 149–58. doi: 10.1016/S0304-3959(01)00349-9.
Galvez-Sánchez CM, Reyes Del Paso GA (2020). Diagnostic criteria for fibromyalgia:
Critical review and future perspectives. J Clin Med 9(4): 1219. doi: 10.3390/jcm9041219.
Johnson MI, Claydon LS, Herbison GP, Jones G, Paley CA (2017). Transcutaneous electrical nerve stimulation (TENS) for fibromyalgia in adults. Cochrane Database of Syst Rev 10(10): CD012172. doi: 10.1002/14651858.CD012172.pub2.
Kwiatek R (2017). Treatment of fibromyalgia. Aust Prescr 40(5): 179–83. doi:
10.18773/austprescr.2017.056.
Lauretti GR, Chubaci EF, Mattos AL (2013). Efficacy of the use of two simultaneously TENS devices for fibromyalgia pain. Rheumatol Int 33(8): 2117–22. doi: 10.1007/s00296-013-2699-y.
Löfgren M, Norrbrink C (2009). Pain relief in women with fibromyalgia: A cross-over study of superficial warmth stimulation and transcutaneous electrical nerve stimulation. J Rehabil Med 41(7): 557–62. doi: 10.2340/16501977-0371.
Macedo LB, Josué AM, Maia PH, Câmara AE, Brasileiro JS (2015). Effect of burst TENS and conventional TENS combined with cryotherapy on pressure pain threshold:
Randomised, controlled, clinical trial. Physiotherapy 101(2): 155–60. doi:
10.1016/j.physio.2014.07.004.
Macfarlane GJ, Kronisch C, Dean LE et al. (2017). EULAR revised recommendations for the management of fibromyalgia. Ann Rheum Dis 76(2): 318–28. doi:
10.1136/annrheumdis-2016-209724.
Moher D, Liberati A, Tetzlaff J, Altman DG (2009). Preferred reporting items for systematic reviews and meta-analyses: The PRISMA statement. PLoS Med 6(7):
e1000097. doi: 10.1371/journal.pmed.1000097.
Moore AR, Straube S, Paine J, Phillips CJ, Derry S, McQuay HJ (2010). Fibromyalgia:
Moderate and substantial pain intensity reduction predicts improvement in other outcomes and substantial quality of life gain. Pain 149(2): 360–4. doi: 10.1016/j.pain.2010.02.039.
Mutlu B, Paker N, Bugdayci D, Tekdos D, Kesiktas N (2013). Efficacy of supervised exercise combined with transcutaneous electrical nerve stimulation in women with fibromyalgia: A prospective controlled study. Rheumatol Int 33(3): 649–55. doi:
10.1007/s00296-012-2390-8.
Salazar AP, Stein C, Marchese RR, Plentz RD, Pagnussat AS (2017). Electric stimulation for pain relief in patients with fibromyalgia: A systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. Pain Physician 20(2): 15–25.
Vance CG, Dailey DL, Rakel BA, Sluka KA (2014). Using TENS for pain control: the state of the evidence. Pain Manag 4(3): 197–209. doi: 10.2217/pmt.14.13.
Williams DA, Arnold LM (2011). Measures of fibromyalgia: Fibromyalgia Impact Questionnaire (FIQ), Brief Pain Inventory (BPI), Multidimensional Fatigue Inventory (MFI-20), Medical Outcomes Study (MOS) Sleep Scale, and Multiple Ability Self-Report Questionnaire (MASQ). Arthritis Care Res 63(Suppl 11): S86–97. doi: 10.1002/acr.20531.
Wolfe F, Clauw DJ, Fitzcharles MA et al. (2010). The American College of Rheumatology preliminary diagnostic criteria for fibromyalgia and measurement of symptom severity.
Arthritis Care Res 62(5): 600–10. doi: 10.1002/acr.20140.
40
Wolfe F, Clauw DJ, Fitzcharles MA et al. (2016). 2016 Revisions to the 2010/2011 fibromyalgia diagnostic criteria. Semin Arthritis Rheum 46(3): 319–29. doi:
10.1016/j.semarthrit.2016.08.012.
Wolfe F, Ross K, Anderson J, Russell IJ, Hebert L (1995). The prevalence and
characteristics of fibromyalgia in the general population. Arthritis Rheum 38(1): 19–28.
doi: 10.1002/art.1780380104.
Wolfe F, Smythe HA, Yunus MB et al. (1990). The American College of Rheumatology 1990 criteria for the classification of fibromyalgia. Arthritis Rheum 33(2): 160–72. doi:
10.1002/art.1780330203.