Učinek TENS-a na bolečino in občutljive točke

Jakost bolečine so ocenjevali v šestih raziskavah, in sicer z vidno analogno lestvico (VAL) (Castro-Sánchez et al., 2020; Carbonario et al., 2013; Dailey et al., 2013; Lauretti et al., 2013) in številsko ocenjevalno lestvico (Numerical Rating Scale – NRS) (Dailey et al., 2020;

Löfgren, Norrbrink, 2009). Dailey in sodelavci (2020; 2013) so v obeh raziskavah ocenili jakost bolečine v mirovanju in med gibanjem. Dve raziskavi sta za oceno učinka TENS-a na bolečino vključili vprašalnik. Dailey in sodelavci (2020) so ocenjevali s kratkim vprašalnikom o bolečini (Brief Pain Inventory – BPI), ki ocenjuje resnost bolečine in njen vpliv. Castro-Sánchez in sodelavci (2020) pa so uporabili kratek McGillov vprašalnik o bolečini (Short Form McGill Pain Questionnaire – SF-MPQ), ki zajema čutno in čustveno dimenzijo ter oceno trenutne bolečine. Bolečinski prag za pritisk (Pressure Pain Threshold – PPT) je bil merjen z algometrom v dveh raziskavah (Dailey et al., 2020; Carbonario et al., 2013). Dailey in sodelavci (2020) so meritve opravili na mišicah vratne in ledvene hrbtenice za oceno učinka v predelu stimulacije ter na mišici tibialis anterior za oceno izven predela stimulacije. Carbonario in sodelavci (2013) pa so merili na 18 občutljivih točkah. V eni raziskavi (Mutlu et al., 2013) so ocenjevali število občutljivih točk (Tender Point Count –

14

TPC) s palpacijo in oceno njihove občutljivosti z mialgično oceno bolečine (Myalgic Pain Score – MPS). Pri tem so pacienti ocenili občutljivost na 4-stopenjski lestvici: 0 – ni bolečine, 1 – blaga bolečina, 2 – zmerna bolečina z verbalnim vzklikom in 3 – huda bolečina z umikom. Dailey in sodelavci (2013) so z raziskovanjem učinkov TENS-a na pogojno bolečinsko modulacijo (Conditioned Pain Modulation – CPM), s katero se v osnovi preverja preiskovančeva zmožnost vključitve descendentnega inhibitornega sistema (Dailey et al., 2013), preverjali, ali TENS spremeni centralno inhibicijo.

Jakost bolečine, ocenjena z VAL-om ali NRS-om, se je statistično značilno zmanjšala znotraj skupin z aktivnim TENS-om v vseh raziskavah, razen pri eni, ki teh podatkov ni podala (Dailey et al., 2013). Ocena bolečine se je značilno zmanjšala tudi pri ocenjevanju z vprašalniki (Castro-Sánchez et al., 2020; Dailey et al., 2020). Čeprav se povprečni bolečinski prag za pritisk ni povišal, so Carbonario in sodelavci (2013) opazili povišanje praga pri občutljivih točkah na mišicah trapezius in supraspinatus. Izmed teh je bil statistično značilen višji prag na levi mišici trapezius. Mutlu in sodelavci (2013) so ugotovili statistično pomembno zmanjšanje števila občutljivih točk in njihovo občutljivost po treh in dvanajstih tednih.

Dailey in sodelavci (2020) so v raziskavi podali statistično značilno olajšanje bolečine v mirovanju in med gibanjem tudi po dodatnih 4 tednih, torej skupno 8 tednih, uporabe TENS-a. Statistično značilna manjša bolečina v mirovanju in pri gibanju po 4 tednih uporabe transkutane električne živčne stimulacije je bila prav tako zabeležena v PB-TENS in N-TENS skupinah.

Dailey in sodelavci (2013; 2020) so v obeh raziskavah zaključili, da je imela skupina z aktivnim TENS-om statistično značilno boljše rezultate v primerjavi s skupino brez stimulacije. Statistično značilno izboljšanje pri TENS-u v primerjavi s placebom je bilo prisotno pri vseh meritvah (Dailey et al., 2020), razen v jakosti bolečine v mirovanju in bolečinskem pragu za pritisk v vratnem predelu hrbtenice ter predelu izven stimulacije (Dailey et al., 2013).

Mutlu in sodelavci (2013) so ugotovili statistično značilno razliko med skupinama po 3 tednih, z izboljšanjem v skupini, ki je imela TENS in vadbeni program, vendar ne po 12 tednih.

Med skupinama s TENS-om in PO ni bilo opazne statistično značilne razlike (Löfgren, Norrbrink, 2009), čeprav je bilo trajanje zmanjšane bolečine daljše po aplikaciji električne stimulacije. Castro-Sánchez in sodelavci (2020) pa poročajo o statistično značilnem izboljšanju v skupini s SI, v primerjavi z drugo skupino. Podatki o rezultatih raziskav o učinkih TENS-a na bolečino in bolečinske točke so natančneje predstavljeni v Tabeli 3.

16

Tabela 3: Rezultati raziskav o učinku TENS-a na bolečino in občutljive točke

Raziskava Skupine Obdobje

meritev

Merilno orodje

Rezultati

Znotraj skupine z aktivnim TENS-om Med skupinami

RS1 Izsledki RS1 : RS2 RS1 : KS

BPI Stopnja bolečine (0–10):

∆ = – 0,8

Legenda: BPI – kratek vprašalnik o bolečini, CPM – pogojna bolečinska modulacija, d – dan, E – edukacija, KS – kontrolna skupina, min – minute, MK – končne meritve, MZ – začetne meritve, MPS – mialgična ocena bolečine, NRS – številska ocenjevalna lestvica, N-TENS – brez TENS-a, PB-TENS – placebo PB-TENS, PPT – bolečinski prag za pritisk, PO – površinsko ogrevanje, RS – raziskovalna skupina , SF-MPQ – kratek McGillov vprašalnik o bolečini, SI – suho iglanje, t – teden, TENS – transkutana električna živčna stimulacija, TPC – število občutljivih točk, VAL – vidna analogna lestvica, VP – vadbeni program, 5TSTS – test petih vstajanj, 6MWT – 6-minutni test hoje, / – ni podano, ∆ – povprečna razlika med končnim in začetnim ocenjevanjem, * – statistično pomembna razlika, ↓ – zmanjšanje/manjše, ↓ – povečanje/večje.

Tabela 3: Rezultati raziskav o učinku TENS-a na bolečino in občutljive točke – nadaljevanje

Raziskava Skupine Obdobje

meritev

Merilno orodje

Rezultati

Znotraj skupine z aktivnim TENS-om Med skupinami

RS2 RS3 Izsledki RS1 : RS2, RS2 : RS3, RS1 : RS3

Legenda: BPI – kratek vprašalnik o bolečini, CPM – pogojna bolečinska modulacija, d – dan, E – edukacija, KS – kontrolna skupina, min – minute, MK – končne meritve, MZ – začetne meritve, MPS – mialgična ocena bolečine, NRS – številska ocenjevalna lestvica, N-TENS – brez TENS-a, PB-TENS – placebo PB-TENS, PPT – bolečinski prag za pritisk, PO – površinsko ogrevanje, RS – raziskovalna skupina , SF-MPQ – kratek McGillov vprašalnik o bolečini, SI – suho iglanje, t – teden, TENS – transkutana električna živčna stimulacija, TPC – število občutljivih točk, VAL – vidna analogna lestvica, VP – vadbeni program, 5TSTS – test petih vstajanj, 6MWT – 6-minutni test hoje, / – ni podano, ∆ – povprečna razlika med končnim in začetnim ocenjevanjem, * – statistično pomembna razlika, ↓ – zmanjšanje/manjše, ↓ – povečanje/večje.

18

Tabela 3: Rezultati raziskav o učinku TENS-a na bolečino in občutljive točke – nadaljevanje

Raziskava Skupine Obdobje

meritev

Merilno orodje

Rezultati

Znotraj skupine z aktivnim TENS-om Med skupinami

RS2 Izsledki RS1 : RS2

SF-MPQ Čutna komponenta (0–33):

∆ = 4,74

p > 0,05 ↓ v RS1 (p < 0,05)*

Čustvena komponenta (0–12):

∆ = 2,79

p < 0,005*

Skupni izid čutne in čustvene (0–45)

Legenda: BPI – kratek vprašalnik o bolečini, CPM – pogojna bolečinska modulacija, d – dan, E – edukacija, KS – kontrolna skupina, min – minute, MK – končne meritve, MZ – začetne meritve, MPS – mialgična ocena bolečine, NRS – številska ocenjevalna lestvica, N-TENS – brez TENS-a, PB-TENS – placebo PB-TENS, PPT – bolečinski prag za pritisk, PO – površinsko ogrevanje, RS – raziskovalna skupina , SF-MPQ – kratek McGillov vprašalnik o bolečini, SI – suho iglanje, t – teden, TENS – transkutana električna živčna stimulacija, TPC – število občutljivih točk, VAL – vidna analogna lestvica, VP – vadbeni program, 5TSTS – test petih vstajanj, 6MWT – 6-minutni test hoje, / – ni podano, ∆ – povprečna razlika med končnim in začetnim ocenjevanjem, * – statistično pomembna razlika, ↓ – zmanjšanje/manjše, ↓ – povečanje/večje.