Sergeja Bec UČINKI TRANSKUTANE ELEKTRIČNE ŽIVČNE STIMULACIJE PRI OSEBAH S SINDROMOM FIBROMIALGIJE – PREGLED LITERATURE

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA FIZIOTERAPIJA, 1. STOPNJA

Sergeja Bec

UČINKI TRANSKUTANE ELEKTRIČNE ŽIVČNE STIMULACIJE PRI OSEBAH S SINDROMOM

FIBROMIALGIJE – PREGLED LITERATURE

diplomsko delo

EFFECTS OF TRANSCUTANEOUS ELECTRICAL NERVE STIMULATION IN PATIENTS WITH FIBROMYALGIA SYNDROME – LITERATURE

REVIEW

diploma work

Mentorica: izr. prof. dr. Darja Rugelj Somentorica: asist. dr. Daša Weber

Recenzentka: viš. pred. mag. Sonja Hlebš

(2)

(3)

ZAHVALA

Ob zaključku 1. stopnje študija fizioterapije se zahvaljujem vsem profesorjem, kliničnim mentorjem in sodelavcem v Termah Zreče ter Centru fizioterapije Enigma, ki so mi vlivali zanimanje za to področje, me vodili in mi omogočili pridobivanje izkušenj.

Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Darji Rugelj za potrpežljivost in razumevanje.

Posebno zahvalo izrekam somentorici asist. dr. Daši Weber za čas, svetovanje, odzivnost in vzpodbudo pri nastajanju diplomske naloge.

Prav tako se iz srca zahvaljujem družini in prijateljem, ki so mi stali ob strani v boljših in slabših trenutkih.

(4)

(5)

IZVLEČEK

Uvod: Fibromialgija je kronična bolezen, ki jo v osnovi zaznamuje razpršena mišično- skeletna bolečina po telesu. Sočasno se lahko pojavljajo tudi sistemski simptomi, kot so utrujenost, depresija in kognitivne motnje. Pri bolnikih je lahko prisotna difuzna hiperalgezija ali alodinija. Cilji zdravljenja so lajšanje simptomov, ohranjanje telesne funkcije in izboljšanje kvalitete življenja. Zdravljenje je priporočljivo začeti z nefarmakološkimi pristopi in aktivnim vključevanjem bolnika v proces. Transkutana električna živčna stimulacija (TENS) je nefarmakološka terapija, ki se pogosto uporablja za lajšanje kroničnih bolečin in je primerna za samostojno uporabo. Namen: Namen diplomskega dela je bil opredeliti učinke TENS-a pri osebah s fibromialgijo. Metode dela:

Opravljen je bil pregled literature z uporabljeno opisno metodo. Iskanje literature je potekalo v podatkovni zbirki PubMed z izbranimi ključnimi besedami in postavljenimi kriteriji.

Rezultati: V pregled je bilo vključenih šest randomiziranih nadzorovanih raziskav in ena nadzorovana klinična raziskava. V treh raziskavah so primerjali učinke TENS-a v primerjavi s placebom ali brez stimulacije, v dveh so raziskovali učinke TENS-a kot dodatek k edukaciji in vadbenemu programu ter v dveh so primerjali učinke TENS-a z učinki površinskega ogrevanja in suhega iglanja. Jakost bolečine se je statistično pomembno zmanjšala znotraj skupin s TENS-om. Izboljšanje je bilo večje v primerjavi s placebom in brez stimulacije ter v primerjavi z vadbo brez TENS-a. Pri tem pa je bil enako učinkovit kakor površinsko ogrevanje in manj kakor suho iglanje. TENS je bil prav tako učinkovit pri lajšanju občutka utrujenosti, vendar ne pri izboljšanju telesne zmogljivosti. Rezultati o učinku TENS-a na kvaliteto življenja so bili nasprotujoči. Razprava in zaključek: Na podlagi pregleda literature lahko sklenemo, da je TENS učinkovit za lajšanje bolečine in občutka utrujenosti pri osebah s fibromialgijo. Zaradi raznolikosti raziskav ne moremo opredeliti natančnih parametrov TENS-a, je pa priporočljiva njegova dolgotrajna in redna uporaba.

Ključne besede: fibromialgija, zdravljenje, transkutana električna živčna stimulacija, TENS

(6)

(7)

ABSTRACT

Introduction: Fibromyalgia is a chronic condition with widespread pain throughout the body as its defining characteristic. Other symptoms like fatigue, depression and cognitive dysfunction are commonly present as well. Patients can also display diffuse hyperalgesia and allodynia. Goals of treatment are to reduce symptoms, maintain function and improve the quality of life. It is recommended that the treatment should focus firstly on nonpharmacologic modalities with active patient participation. Transcutaneous electrical nerve stimulation (TENS) is a nonpharmacological intervention that is commonly used in treatment of chronic pain conditions. It is suitable for independent use. Purpose: Purpose of diploma work was to determine the effects of TENS in patients with fibromyalgia. Methods:

Overview of literature was carried out using descriptive method. The literature search was conducted in PubMed database with chosen keywords and set criteria. Results: One clinical controlled trial and six randomized controlled trials were included in this review. Three studies examined effects of TENS compared to placebo or no TENS. Two studies investigated effects of TENS combined with exercise and patient education. And two studies explored effects of TENS in comparison to superficial heating and dry needling. Pain intensity was significantly reduced in groups with TENS. Pain relief was greater compared to placebo or no TENS and compared to exercise without TENS. TENS reduced pain as effectively as superficial heating but was less effective than dry needling. Furthermore, TENS reduced fatigue, but did not affect function. Results whether TENS is effective in improving quality of life were conflicting. Discussion and conclusion: Based on the results presented in this review we can conclude that TENS is effective for reducing pain and fatigue in patients with fibromyalgia. Because of the diversity of the studies, it is unclear which parameters of TENS are most effective, but its use should be long-term and regular.

Keywords: fibromyalgia, treatment, transcutaneous electrical nerve stimulation, TENS

(8)

(9)

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

1.1 Fibromialgija ... 1

1.2 Klinična slika in diagnoza ... 1

1.3 Patofiziologija ... 2

1.4 Zdravljenje ... 3

1.4.1 Transkutana električna živčna stimulacija ... 3

2 NAMEN ... 5

3 METODE DELA ... 6

4 REZULTATI ... 7

4.1 Značilnosti preiskovancev ... 8

4.2 Zasnova raziskav ... 9

4.2.1 Parametri transkutane električne živčne stimulacije ... 10

4.3 Izsledki raziskav ... 13

4.3.1 Učinek TENS-a na bolečino in občutljive točke ... 13

4.3.2 Učinek TENS-a na utrujenost ... 19

4.3.3 Učinek TENS-a na kakovost življenja... 21

4.3.4 Učinek TENS-a na telesno zmogljivost... 25

4.3.5 Klinična pomembnost ... 27

5 RAZPRAVA ... 28

5.1 Preiskovanci in protokol ... 28

5.2 Učinek TENS-a na bolečino in občutljive točke... 29

5.3 Učinek TENS-a na utrujenost ... 32

5.4 Učinek TENS-a na kakovost življenja ... 32

5.5 Učinek TENS-a na telesno zmogljivost ... 33

5.6 Omejitve in nadaljnje raziskave ... 34

(10)

(11)

7 LITERATURA ... 37

(12)

(13)

KAZALO SLIK

Slika 1: Shema iskanja in zbiranja člankov (Moher et al., 2009) ... 7

(14)

(15)

KAZALO TABEL

Tabela 1: Značilnosti preiskovancev in kakovost raziskav ... 9

Tabela 2: Podatki o parametrih terapij ... 11

Tabela 3: Rezultati raziskav o učinku TENS-a na bolečino in občutljive točke ... 16

Tabela 4: Rezultati raziskav o učinku TENS-a na utrujenost ... 20

Tabela 5: Rezultati raziskav o učinku TENS-a na kakovost življenja ... 23

Tabela 6: Rezultati raziskav o učinki TENS-a na telesno zmogljivost ... 26

(16)

(17)

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV

ACR Ameriško revmatološko združenje (ang. American College of Rheumatology)

BPI Kratek vprašalnik o bolečini (ang. Brief Pain Inventory)

CPM Pogojna bolečinska modulacija (ang. Conditioned Pain Modulation) EULAR Evropska liga za boj proti revmatizmu (ang. European League Against

Rheumatism)

FIQ Vprašalnik o težavah zaradi fibromialgije (ang. Fibromyalgia Impact Questionnaire)

FIQR Revidirana oblika vprašalnika o težavah zaradi fibromialgije (ang.

Revised Fibromyalgia Impact Questionnaire)

GFI Globalni indeks utrujenosti (ang. Global Fatigue Index)

IPAQ SF Kratek mednarodni vprašalnik o telesni dejavnosti (ang. International Activity Questionnaire Short Form)

MAF Večdimenzionalna ocena utrujenosti (ang. Multidimensional Assessment of Fatigue)

MPS Mialgična ocena bolečine (ang. Myalgic Pain Scale)

NRS Številska ocenjevalna lestvica (ang. Numerical Rating Scale) N-TENS Brez transkutane električne živčne stimulacije

PB-TENS Placebo transkutana električna živčna stimulacija PCS Lestvica katastrofičnega doživljanja bolečine (ang. Pain

Catastrophizing Scale)

PPT Bolečinski prag za pritisk (ang. Pressure Pain Threshold)

PROMIS Samoocena pacientov o končnih meritvah (ang. Patient-Reported Outcomes Measurement Information)

PO Površinsko ogrevanje

PSEQ Vprašalnik o samoučinkovitosti ob bolečini (ang. Pain Self-Efficacy Questionnaire)

ROM Obseg gibljivosti (ang. Range of Motion)

SF-36 Kratek vprašalnik o zdravju (ang. Short Form Health Survey)

(18)

(19)

SF-MPQ Kratek McGillov vprašalnik o bolečini (ang. Short Form McGill Pain Questionnaire)

SI Suho iglanje

SLS Test stoje na eni nogi (ang. Single Leg Stand)

SS Lestvica resnosti simptomov (ang. Symptom Severity Scale) TENS Transkutana električna živčna stimulacija (ang. Transcutaneous

Electrical Nerve Stimulation)

TPC Število občutljivih točk (ang. Tender Point Count)

TSK Lestvica kineziofobije Tampa (ang. Tampa Scale of Kinesiophobia) VAL Vidna analogna lestvica

WPI Indeks razširjene bolečine (ang. Widespread Pain Index) 5TSTS Test petih vstajanj (ang. 5 Times Stand-To-Sit Test) 6MWT 6-minutni test hoje (ang. 6-Minute Walking Test)

(20)

(21)

1 UVOD

Beseda fibromialgija je relativno nov izraz, samo bolezensko stanje pa je v medicini opisano že stoletja. Prepoznano in preučevano je bilo že v 16. stoletju pod splošnim izrazom »mišični revmatizem«. Mišljenje, da je bolečina ob dotiku posledica vnetja tkiva, je leta 1904 privedlo do pojava izraza »fibrozitis« (Galvez-Sánchez, Reyes Del Paso, 2020). Raziskave, ki so sledile, niso podprle tega predvidevanja. Boljše razumevanje bolezni je sredi 70. let vodilo v novo poimenovanje »fibromialgija«. Beseda je sestavljena iz treh delov: iz latinskega izraza »fibro-« (fibrozno tkivo) in grških besed »-mio-« (mišica) ter »-algia« (bolečina). S tem se je preusmerilo mišljenje, da ni vzrok vnetje vezivnega tkiva (»-itis«), temveč je to bolečinsko stanje (»-algia«) (Galvez-Sánchez, Reyes Del Paso, 2020; Clauw, 2009).

1.1 Fibromialgija

Fibromialgija je kronična bolezen in druga najpogostejša revmatična bolezen za osteoartritisom. Prevalenca je na razponu med 2 in 8 %, odvisno od uporabe diagnostičnih kriterijev (Clauw, 2014; Wolfe et al., 1995). Najpogosteje se pojavlja pri ženskah v srednjih letih in je najpogostejši vzrok mišično-skeletne bolečine pri ženskah starih 20–55 let (Chinn et al., 2016). Pri uporabi prvih objavljenih kriterijev so bile skoraj vse diagnosticirane osebe ženskega spola. Z uporabo novih kriterijev se je razmerje ženske:moški prevesilo v 2:1, podobno kot pri ostalih bolečinskih stanjih (Clauw, 2014).

1.2 Klinična slika in diagnoza

Fibromialgijo v osnovi zaznamuje razpršena mišično-skeletna bolečina po telesu, ki se izmenjujoče povečuje in pojenja. Sočasno se lahko pojavljajo sistemski simptomi utrujenosti, motnje spanja, jutranje okorelosti, depresije, tesnobnosti in kognitivnih motenj, kot so pozabljivost, težave s koncentracijo, pozornostjo ter spominom (Wolfe et al., 2010;

Clauw, 2009). Pri bolnikih je prisotna difuzna hiperalgezija (preobčutljivost za bolečinske dražljaje), lahko tudi alodinija (čutenje bolečine na neboleči dražljaj) (Clauw, 2009). Dailey in sodelavci (2016) so v raziskavi zaključili, da je resnost simptomov bolečine in utrujenosti povezano z zaznano funkcijo in telesno zmogljivostjo pri pacientih s fibromialgijo.

(22)

2

Leta 1990 je Ameriško revmatološko združenje (American College of Rheumatology – ACR) izdalo prva diagnostična merila. Za postavljeno diagnozo je bila potrebna razširjena bolečina (na levi in desni strani telesa, nad in pod pasom), ki je prisotna vsaj tri mesece, ter bolečina na pritisk pri najmanj 11 od 18 občutljivih točk (Wolfe et al., 1990). Pri prvi izdaji niso upoštevali pogosto prisotnih somatskih simptomov, ki pomembno vplivajo na kvaliteto življenja (Macfarlane et al., 2017).

Nova diagnostična merila, ki jih je ACR izdal leta 2010, so osnovana na dveh lestvicah:

indeks razširjene bolečine (Widespread Pain Index – WPI) in lestvici resnosti simptomov (Symptom Severity Scale – SS). WPI sestavlja seznam devetnajstih telesnih predelov, izmed katerih bolnik označi tiste, na katerih je čutil bolečino v zadnjem tednu. Število bolečih predelov je rezultat (0–19). SS zajema dva dela, s katerima se izračuna končni rezultat (0–

12). V prvem delu oseba oceni resnost simptomov utrujenosti, občutka nespočitosti po zbujanju in kognitivne motnje. V drugem delu pa označi kateri somatski simptomi, izmed 41 naštetih na seznamu, so prisotni pri njih (Galvez-Sánchez, Reyes Del Paso, 2020; Wolfe et al., 2010). Pri osebi je potrjena diagnoza fibromialgije, če so izpolnjeni trije pogoji (Wolfe et al., 2010):

1a. WPI ≥ 7 in SS ≥ 5 ali 1b. WPI 3–7 in SS ≥ 9,

2. simptomi so vseskozi podobni in prisotni vsaj tri mesece ter 3. izključeni drugi vzroki za bolečino.

1.3 Patofiziologija

Bolečina, značilna za fibromialgijo, je domnevno posledica nevrokemičnega neravnovesja v osrednjem živčnem sistemu, ki vodi v t. i. »centralno ojačanje« (ang. central amplification). Raziskave poročajo o povečani količini substance P, živčnem rastnem dejavniku in glutamatu v likvorju. Te snovi pospešijo prenos bolečinskih informacij po ascendentih poteh in povečajo zaznavo bolečine, kar vodi do hiperalgezije in alodinije.

Aktivnost descendentih inhibitornih poti je zmanjšana, z značilno nižjo količino serotonina, norepinefrina in dopamina ter zmanjšano vezavo opioidov na receptorje (Clauw, 2014;

Clauw et al., 2011). Ker so bolečinske poti po telesu ojačane, je bolečina razpršena in zaznana po celem telesu (Clauw, 2009). Ti centralni dejavniki lahko prav tako vplivajo na

(23)

somatske simptome, saj enaki nevrotransmiterji vplivajo tudi na razpoloženje, spomin, utrujenost in spanje (Clauw, 2014).

Poleg sprememb delovanja osrednjega živčnega sistema raziskave nakazujejo tudi na spremembe v perifernem živčnem sistemu. Spremembe v imunskem odzivu skupaj z mehanskimi bolečinskimi dražljaji ali stresom in drugimi psihološkimi dejavniki lahko vodijo v t. i. »nevro-vnetje« ter s tem ojačano zaznavo bolečine. To bi pojasnilo tudi nekatere nespecifične znake, ki so lahko opaženi pri bolnikih, npr. otekanje okončin, dizestezija, Raynaudov fenomen in drugi (Chinn et al., 2016).

1.4 Zdravljenje

Spontana ozdravitev ni pričakovana. Cilji zdravljenja so usmerjeni v lajšanje simptomov, ohranjanje telesne funkcije in izboljšanje kvalitete življenja. Zdravljenje je, zaradi pestrosti simptomov, multimodalno in multidisciplinarno, pri čemer se uporabljajo farmakološki in nefarmakološki pristopi (Kwiatek, 2017). Evropska liga za boj proti revmatizmu (European League Against Rheumatism – EULAR) je leta 2016 izdala posodobljena priporočila za zdravljenje sindroma fibromialgije. V začetku priporočajo predvsem poudarek na nefarmakoloških pristopih z aktivnim vključevanjem bolnikov v samostojno spopadanje z boleznijo (Macfarlane et al., 2017). Tri dokazano učinkovite nefarmakološke terapije so edukacija, kognitivno-vedenjska terapija in telesna dejavnost (Clauw, 2014).

Poleg teh se lahko uporabljajo tudi druge dopolnilne in alternativne terapije. Njihov cilj je lajšanje simptomov, med katerimi je ključna kronična bolečina, značilna za fibromialgijo (Clauw, 2014).

1.4.1 Transkutana električna živčna stimulacija

Transkutana električna živčna stimulacija (Transcutaneous Electrical Nerve Stimulation – TENS) je neinvazivna nefarmakološka terapija, pogosto uporabljena za lajšanje akutnih in kroničnih bolečin. Pri tem aparat dovaja izmenični tok preko elektrod, nameščenih na kožo (Vance et al., 2014).

(24)

4

V osnovi se uporabljata dva tipa TENS-a. Visokofrekvenčni TENS, s frekvenco 50–200 Hz, se dovaja z nizko intenziteto (pod motoričnim pragom). Nizkofrekvenčni TENS, s frekvenco 2–10 Hz, pa se dovaja z višjo intenziteto (nad motoričnim pragom) (Casale et al., 2012).

Uporablja se tudi kombinacija teh dveh. Takšno električno stimulacijo imenujemo »burst«

TENS. Električni tok se dovaja z visoko frekvenco (80–100 Hz) v impulzih z nizko frekvenco (2–5 Hz) in visoko intenziteto (Macedo et al., 2015). Pri aplikaciji TENS-a lahko zajamemo tudi razpon frekvenc. S takšno frekvenčno modulacijo lahko preprečimo habituacijo (navajanje na ponavljajoče se enake dražljaje) (DeSantana et al., 2008).

Visoko- in nizkofrekvenčni TENS dosežeta analgezijo preko aktivacije descendentnih inhibitornih poti. Nekatere raziskave nakazujejo tudi učinke TENS-a na spremenjeno vzdraženost perifernih nociceptorjev in s tem zmanjšanje priliva v osrednji živčni sistem ter zmanjšanja centralne vzdraženosti (Vance et al., 2014; DeSantana et al., 2008).

TENS lahko torej zmanjša hiperalgezijo preko perifernih in centralnih mehanizmov, kar jo uvršča med primerne terapije pri zdravljenju fibromialgije (Vance et al., 2014). Zaradi povezave bolečine z zaznano funkcijo in telesno zmogljivostjo (Dailey et al., 2016) bi lahko s TENS-om domnevno vplivali tudi na pridružene težave.

(25)

2 NAMEN

Namen diplomskega dela je bil s pregledom literature opredeliti, kakšni so učinki transkutane električne živčne stimulacije pri osebah s fibromialgijo.

(26)

6

3 METODE DELA

Diplomsko delo je pregled literature. Iskanje literature je potekalo v podatkovni zbirki PubMed v mesecu marcu 2021. Uporabljene so bile ključne besede: »(transcutaneous electrical nerve stimulation OR TENS) AND (fibromyalgia)«.

Vključitveni kriteriji so bili:

• randomizirane nadzorovane raziskave in nadzorovane klinične raziskave,

• preiskovanci z diagnozo fibromialgije,

• raziskave, ki preučujejo učinke TENS-a in

• članki v angleškem jeziku.

Izključitveni kriteriji so bili:

• opisi protokolov randomiziranih nadzorovanih raziskav in

• raziskave brez TENS-a ali druge oblike električne stimulacije.

Raziskave, ki so ustrezale postavljenim kriterijem, so bile ocenjene po lestvici PEDro.

Analizirane so bile glede na značilnosti preiskovancev, parametrov TENS-a in njegovih učinkov na bolečino, utrujenost, kvaliteto življenja ter telesno zmogljivost. Uporabljena je bila opisna metoda.

(27)

4 REZULTATI

V pregled literature je bilo, na osnovi vključitvenih in izključitvenih kriterijev, vključenih šest randomiziranih nadzorovanih raziskav (Castro-Sánchez et al., 2020; Dailey et al., 2020;

Dailey et al., 2013; Lauretti et al., 2013; Mutlu et al., 2013; Löfgren, Norrbrink, 2009) in ena nadzorovana klinična raziskava (Carbonario et al., 2013). Strategija iskanja člankov po diagramu PRISMA (Moher et al., 2009) je prikazana na Sliki 1.

Slika 1: Shema iskanja in zbiranja člankov (Moher et al., 2009)

Metodološka kakovost raziskav, ocenjena s PEDro lestvico, je prikazana v Tabeli 1. Pet raziskav (Castro-Sánchez et al., 2020; Dailey et al., 2013; Lauretti et al., 2013; Mutlu et al., 2013; Löfgren, Norrbrink, 2009) je že bilo uradno ocenjenih, ostali dve (Dailey et al., 2020;

Carbonario et al., 2013) smo ocenili sami.

(28)

8

4.1 Značilnosti preiskovancev

V raziskave so bili vključeni preiskovanci z diagnozo fibromialgije starejši od 18 let. V šestih raziskavah (Dailey et al., 2020; Carbonario et al., 2013; Dailey et al., 2013; Lauretti et al., 2013; Mutlu et al., 2013; Löfgren, Norrbrink, 2009) so bili uporabljeni starejši diagnostični kriteriji, ki jih je ACR predlagal leta 1990. Iz raziskav so bili izključeni preiskovanci, ki so imeli katero izmed kontraindikacij za električno stimulacijo (bolezni srca, srčni spodbujevalniki, maligna obolenja, nosečnost, alergije in bolezni kože ter resne duševne motnje). Poleg teh so upoštevali tudi druge izključitvene dejavnike. Izključili so osebe z vnetnimi revmatičnimi boleznimi (Castro-Sánchez et al., 2020; Carbonario et al., 2013;

Dailey et al., 2013; Mutlu et al., 2013), nenadzorovanimi boleznimi endokrinih žlez (Castro- Sánchez et al., 2020), epileptičnimi napadi (Dailey et al., 2020; Carbonario et al., 2013), vsadki v hrbtenici (Dailey et al., 2020) in protetičnimi sklepi (Castro-Sánchez et al., 2020).

Prav tako so izključili osebe, ki niso bile mentalno ali telesno sposobne sodelovati v raziskavi (Castro-Sánchez et al., 2020; Dailey et al., 2020; Dailey et al., 2013; Lauretti et al., 2013;

Mutlu et al., 2013; Löfgren, Norrbrink, 2009), in tiste, ki so v preteklosti že uporabljali TENS za lajšanje bolečin (Dailey et al., 2020; Dailey et al., 2013; Löfgren, Norrbrink, 2009).

Skupno je bilo v raziskavah 511 preiskovancev. Velikosti vzorcev so bile od 28 (Carbonario et al., 2013) do 238 (Dailey et al., 2020) preiskovancev. V štirih raziskavah so sodelovale le ženske (Dailey et al., 2020; Carbonario et al., 2013; Mutlu et al., 2013; Löfgren, Norrbrink, 2009). V vseh sedmih raziskavah je bilo vključenih 494 žensk in 17 moških. Povprečna starost preiskovancev je bila od 30 do 52,9 let. Značilnosti preiskovancev so podrobneje opisane v Tabeli 1.

(29)

Tabela 1: Značilnosti preiskovancev in kakovost raziskav

Raziskava Preiskovanci Ocena

PEDro Velikost

vzorca

Skupina Povprečna starost

(leta)

Spol Trajanje bolezni

(leta) Dailey et al.,

2013

n = 43

RS1 (n = 41)

49,2 ± 12,0 42 Ž, 1 M 7,4 ± 5,6 9/10 RS2

(n = 41) KS (n = 43) Dailey et al.,

2020

n=238

RS1

(n=76) 44,7 ± 14.3 76 Ž 7^Me (3–12)

8/10 RS2

(n=68) 47,2 ± 12,6 68 Ž 7^Me (2–14) KS

(n=94) 48,6 ± 11,8 94 Ž 7^Me (4–15) Lauretti et

al., 2013

n=36

RS1

(n=10) 35 ± 8 9 Ž, 1 M 13 ± 3

5/10 RS2

(n=13) 32 ± 8 12 Ž, 1 M 10 ± 5 RS3

(n=13) 30 ± 12 13 Ž 12 ± 6 Carbonario

et al., 2013

n = 28

RS

(n= 14) 52,9 ± 5.9 14 Ž 7,8 ± 5,9

4/10 KS

(n=14) 51,9 ± 9 14 Ž 7,6 ± 3,4 Mutlu et al.,

2013

n=60

RS

(n=30) 45,63 ± 9,1 30 Ž /

6/10 KS

(n= 30)

43,30 ±

10,8 30 Ž /

Castro- Sánchez et

al., 2020 n = 74

RS1 (n=37)

49,35 ±

5,82 28 Ž, 9 M /

8/10 RS2

(n=37)

47,84 ±

8,12 32 Ž, 5 M /

Löfgren, Norrbrink,

2009 n= 32

RS1 (n = 28)

41,5 ± 8,3 32 Ž 8,3 ± 6,8 6/10 RS2

(n =29)

Legenda: KS – kontrolna skupina, M – moški spol, Me – mediana, n – število preiskovancev, RS – raziskovalna skupina, Ž – ženski spol, / – ni podano.

4.2 Zasnova raziskav

V treh raziskavah (Dailey et al., 2020; Dailey et al., 2013; Lauretti et al., 2013) so preučevali učinke TENS-a v primerjavi s placebom (PB-TENS) ali brez stimulacije (N-TENS). Učinke

(30)

10

TENS-a kot dodatek k edukaciji in vadbenim programom so preučevali v dveh raziskavah (Carbonario et al., 2013; Mutlu et al., 2013). Dve raziskavi (Castro-Sánchez et al., 2020;

Löfgren, Norrbrink, 2009) sta primerjali učinke TENS-a in drugih terapij. Löfgren in Norrbrink (2009) sta primerjali TENS s površinskim ogrevanjem (PO), Castro-Sánchez in sodelavci (2020) pa s suhim iglanjem (SI). Podatki o terapijah po skupinah so podani v Tabeli 2.

4.2.1 Parametri transkutane električne živčne stimulacije

V štirih raziskavah (Carbonario et al., 2013; Dailey et al., 2013; Mutlu et al., 2013; Löfgren, Norrbrink, 2009) so uporabili visokofrekvenčni TENS. Dve raziskavi (Dailey et al., 2020;

Lauretti et al., 2013) sta vključevali frekvenčno modulacijo. V eni raziskavi (Castro-Sánchez et al., 2020) pa so uporabili »burst« TENS. Jakost električne stimulacije je bila pri večini (Dailey et al., 2020; Carbonario et al., 2013; Dailey et al., 2013; Mutlu et al., 2013; Löfgren, Norrbrink, 2009) opisana kot najvišja preiskovancu sprejemljiva jakost, ki je prijetna in neboleča. V eni raziskavi (Lauretti et al., 2013) je jakost podana v mA, medtem ko Castro- Sánchez in sodelavci (2020) jakosti niso podali.

Področje električne stimulacije se je med raziskavami razlikovalo. V treh raziskavah (Dailey et al., 2020; Dailey et al., 2013; Lauretti et al., 2013) so dovajali električni tok na področje vratnega in ledvenega predela hrbtenice. V dveh raziskavah (Mutlu et al., 2013; Löfgren, Norrbrink, 2009) so preiskovanci sami določili predel stimulacije glede na področje bolečine. Carbonario in sodelavci (2013) so za predel določili občutljive točke, v raziskavi Castro-Sánchez in sodelavcev (2020) pa so izbrali mišične prožilne točke. Trajanje električne stimulacije je bilo od 10 minut za posamezen predel (Castro-Sánchez et al., 2020) do 2 uri (Dailey et al., 2020). Število obravnav, pri katerih so preiskovanci imeli TENS, je bilo med 1 (Dailey et al., 2013) in 16 (Carbonario et al., 2013). V dveh raziskavah (Dailey et al., 2020; Löfgren, Norrbrink, 2009) je bilo število obravnav večje, vendar ne natančno podano. Preiskovanci so imeli stimulacijo vsak dan (Dailey et al., 2020; Lauretti et al., 2013;

Löfgren, Norrbrink, 2009), 5-krat na teden (Mutlu et al., 2013), 2-krat na teden (Carbonario et al., 2013) ali 1-krat na teden (Castro-Sánchez et al., 2020). Podatki o parametrih so natančneje predstavljeni v Tabeli 2.

(31)

Tabela 2: Podatki o parametrih terapij Raziskava Skupine Frekvenca Trajanje

dražljaja

Jakost Predel električne stimulacije

Trajanje električne stimulacije

Trajanje celotne obravnave

Število obravnav

Pogostost

Dailey et al., 2013

RS1: TENS

100 Hz 200 μs

maksimalna jakost, ki ni

boleča višina C7–T1 ali L5–S1

60–75 minut

1

obravnava RS2: PB-

TENS

senzorični

prag 45 sekund 1

KS: N-

TENS X 1

Dailey et al., 2020

RS1: TENS

2–125 Hz 200 μs

najvišja tolerirana jakost preiskovanca

višina C7–T1 in spodnji del hrbta

vsaj 2 uri

vsaj 2 uri vsak dan

/

4 tedne, vsak dan RS2: PB-

TENS 45 sekund /

KS: N-

TENS X /

Lauretti et al., 2013

RS1: 2 PB-

TENS X

20 min 14

7 dni, 2x/dan, vsak dan RS2: 1

TENS + 1

PB-TENS 2 Hz in 100

Hz 200 μs 60 mA višina L5 in višina

C7 – T1 20 min

RS3: 2 TENS

Legenda: C7 – sedmo vratno vretence, E – edukacija, L5 – peto ledveno vretence, MPT – mišična prožilna točka, N-TENS – brez TENS-a, PB- TENS – placebo TENS, PO – površinsko ogrevanje, SI – suho iglanje, S1 – prvo križnično vretence, TENS – transkutana električna živčna stimulacija, T1 – prvo prsno vretence, VP – vadbeni program, X – v skupini ni bilo električne stimulacije, / – ni podano.

(32)

12

Tabela 2: Podatki o parametrih terapij – nadaljevanje Raziskava Skupine Frekvenca Trajanje

dražljaja

Jakost Predel električne stimulacije

Trajanje električne stimulacije

Trajanje celotne obravnave

Število obravnav

Pogostost

Carbonario et al., 2013

RS: E + VP

+ TENS 150 Hz 150 μs

močan, vendar prijeten občutek

občutljive točke m.

trapezius in m.

supraspinatus

30 min med

vadbo 30 min 16 8 tednov,

2x/teden

KS: E + VP X

Mutlu et al., 2013

RS: VP +

TENS 80 Hz / do tolerance najbolj boleč

predel 30 minut 70 minut

TENS:

15 VP:

36

TENS:

3 tedne, 1x/dan, 5x/teden VP:

12 tednov, 3x/teden

KS: VP X 40 minut

Castro- Sánchez et

al., 2020

RS1: SI X

14 min (30s za vsak mišični par)

6 6 tednov,

1x/teden

RS2: TENS

100 Hz (frekvenca impulzov: 2 Hz)

200 μs /

aktivne in latentne MPT 5 mišičnih parov

50 minut (10 min za vsak mišični par)

50 minut 6 6 tednov,

1x/teden

2009

RS1: PO X

Od 45 min do največ 2 uri na dan

/ 3 tedne,

vsak dan RS2: TENS 80 Hz /

močan in prijeten občutek

predel bolečine vsaj 30 minut vsaj 30

minut /

3 tedne, vsaj 1x/dan Legenda: C7 – sedmo vratno vretence, E – edukacija, L5 – peto ledveno vretence, MPT – mišična prožilna točka, N-TENS – brez TENS-a, PB- TENS – placebo TENS, PO – površinsko ogrevanje, SI – suho iglanje, S1 – prvo križnično vretence, TENS – transkutana električna živčna stimulacija, T1 – prvo prsno vretence, VP – vadbeni program, X – v skupini ni bilo električne stimulacije, / – ni podano.

(33)

4.3 Izsledki raziskav

Učinkovitost TENS-a so preiskovalci ocenjevali v različnih časovnih obdobjih. Začetno ocenjevanje so v vseh raziskavah izvedli pred začetkom prvih terapij s TENS-om. Dailey in sodelavci (2013) so preučevali takojšen učinek enkratne aplikacije TENS-a. Ostale raziskave so končne meritve izvedle od 7 dni (Lauretti et al., 2013) do 8 tednov (Carbonario et al., 2013) po opravljenih začetnih meritvah. Časovna opredelitev izvedbe končnih meritev je predstavljena v Tabeli 3. Mutlu in sodelavci (2013) so, poleg meritev opravljenih po 3 tednih električne stimulacije skupaj z vadbo, opravili meritve tudi po dodatnih 9 tednih same vadbe brez električne stimulacije. Dailey in sodelavci (2020) pa so po končanih osnovnih 4 tednih, kjer so bili preiskovanci razdeljeni po skupinah, dali vsem preiskovancem aktivni TENS za 4 tedne in ponovili meritve.

V analizo so bili vključeni rezultati merilnih orodij za oceno bolečine, utrujenosti, kvalitete življenja in telesne zmogljivosti.

4.3.1 Učinek TENS-a na bolečino in občutljive točke

Jakost bolečine so ocenjevali v šestih raziskavah, in sicer z vidno analogno lestvico (VAL) (Castro-Sánchez et al., 2020; Carbonario et al., 2013; Dailey et al., 2013; Lauretti et al., 2013) in številsko ocenjevalno lestvico (Numerical Rating Scale – NRS) (Dailey et al., 2020;

Löfgren, Norrbrink, 2009). Dailey in sodelavci (2020; 2013) so v obeh raziskavah ocenili jakost bolečine v mirovanju in med gibanjem. Dve raziskavi sta za oceno učinka TENS-a na bolečino vključili vprašalnik. Dailey in sodelavci (2020) so ocenjevali s kratkim vprašalnikom o bolečini (Brief Pain Inventory – BPI), ki ocenjuje resnost bolečine in njen vpliv. Castro-Sánchez in sodelavci (2020) pa so uporabili kratek McGillov vprašalnik o bolečini (Short Form McGill Pain Questionnaire – SF-MPQ), ki zajema čutno in čustveno dimenzijo ter oceno trenutne bolečine. Bolečinski prag za pritisk (Pressure Pain Threshold – PPT) je bil merjen z algometrom v dveh raziskavah (Dailey et al., 2020; Carbonario et al., 2013). Dailey in sodelavci (2020) so meritve opravili na mišicah vratne in ledvene hrbtenice za oceno učinka v predelu stimulacije ter na mišici tibialis anterior za oceno izven predela stimulacije. Carbonario in sodelavci (2013) pa so merili na 18 občutljivih točkah. V eni raziskavi (Mutlu et al., 2013) so ocenjevali število občutljivih točk (Tender Point Count –

(34)

14

TPC) s palpacijo in oceno njihove občutljivosti z mialgično oceno bolečine (Myalgic Pain Score – MPS). Pri tem so pacienti ocenili občutljivost na 4-stopenjski lestvici: 0 – ni bolečine, 1 – blaga bolečina, 2 – zmerna bolečina z verbalnim vzklikom in 3 – huda bolečina z umikom. Dailey in sodelavci (2013) so z raziskovanjem učinkov TENS-a na pogojno bolečinsko modulacijo (Conditioned Pain Modulation – CPM), s katero se v osnovi preverja preiskovančeva zmožnost vključitve descendentnega inhibitornega sistema (Dailey et al., 2013), preverjali, ali TENS spremeni centralno inhibicijo.

Jakost bolečine, ocenjena z VAL-om ali NRS-om, se je statistično značilno zmanjšala znotraj skupin z aktivnim TENS-om v vseh raziskavah, razen pri eni, ki teh podatkov ni podala (Dailey et al., 2013). Ocena bolečine se je značilno zmanjšala tudi pri ocenjevanju z vprašalniki (Castro-Sánchez et al., 2020; Dailey et al., 2020). Čeprav se povprečni bolečinski prag za pritisk ni povišal, so Carbonario in sodelavci (2013) opazili povišanje praga pri občutljivih točkah na mišicah trapezius in supraspinatus. Izmed teh je bil statistično značilen višji prag na levi mišici trapezius. Mutlu in sodelavci (2013) so ugotovili statistično pomembno zmanjšanje števila občutljivih točk in njihovo občutljivost po treh in dvanajstih tednih.

Dailey in sodelavci (2020) so v raziskavi podali statistično značilno olajšanje bolečine v mirovanju in med gibanjem tudi po dodatnih 4 tednih, torej skupno 8 tednih, uporabe TENS- a. Statistično značilna manjša bolečina v mirovanju in pri gibanju po 4 tednih uporabe transkutane električne živčne stimulacije je bila prav tako zabeležena v PB-TENS in N- TENS skupinah.

Dailey in sodelavci (2013; 2020) so v obeh raziskavah zaključili, da je imela skupina z aktivnim TENS-om statistično značilno boljše rezultate v primerjavi s skupino brez stimulacije. Statistično značilno izboljšanje pri TENS-u v primerjavi s placebom je bilo prisotno pri vseh meritvah (Dailey et al., 2020), razen v jakosti bolečine v mirovanju in bolečinskem pragu za pritisk v vratnem predelu hrbtenice ter predelu izven stimulacije (Dailey et al., 2013).

Mutlu in sodelavci (2013) so ugotovili statistično značilno razliko med skupinama po 3 tednih, z izboljšanjem v skupini, ki je imela TENS in vadbeni program, vendar ne po 12 tednih.

(35)

Med skupinama s TENS-om in PO ni bilo opazne statistično značilne razlike (Löfgren, Norrbrink, 2009), čeprav je bilo trajanje zmanjšane bolečine daljše po aplikaciji električne stimulacije. Castro-Sánchez in sodelavci (2020) pa poročajo o statistično značilnem izboljšanju v skupini s SI, v primerjavi z drugo skupino. Podatki o rezultatih raziskav o učinkih TENS-a na bolečino in bolečinske točke so natančneje predstavljeni v Tabeli 3.

(36)

16

Tabela 3: Rezultati raziskav o učinku TENS-a na bolečino in občutljive točke

Raziskava Skupine Obdobje

meritev

Merilno orodje

Rezultati

Znotraj skupine z aktivnim TENS-om Med skupinami

RS1 Izsledki RS1 : RS2 RS1 : KS

Dailey et al., 2013

RS1: TENS RS2: PB-TENS KS: N-TENS

MZ: pred MK: 30 min

VAL (0–10 cm)

V mirovanju:

∆ = – 0,38 ± 0,26 cm

/ p > 0,005 p > 0,005 V gibanju:

∆ = – 1,11 ± 0,26 cm

/ ↓ v RS1

(p < 0,05)*

↓ v RS1 (p < 0,05)*

PPT Vratni predel:

∆ = 53,15 ± 10,09 kPa

/ p > 0,005 ↑ v RS1

(p < 0,05)*

Ledveni predel:

∆ = 86,97 ± 15,97 kPa

/ ↑ v RS1

(p < 0,05)*

↑ v RS1 (p < 0,05)*

M. tibialis anterior:

∆ = 62,86 ± 18,34 cm

/ p > 0,005 ↑ v RS1

(p < 0,05)*

CPM ∆ = 29,99 ± 6,69 % / ↑ v RS1

(p < 0,05)*

↑ v RS1 (p < 0,01)*

Dailey et al., 2020

MZ: pred MK: 4 t

NRS (0–10)

V mirovanju:

∆ = – 1,9

p < 0,001* ↓ v RS1 (p = 0,0006)*

↓ v RS1 (p < 0,0001)*

V gibanju:

6MWT: ∆ = – 1,8 5STS: ∆ = – 1,6

p < 0,001* ↓ v RS1 (p < 0,008)*

↓ v RS1 (p < 0,0001)*

BPI Stopnja bolečine (0–10):

∆ = – 0,8

p < 0.001* ↓ v RS1 (p < 0,05)*

↓ v RS1 (p < 0,05)*

Vpliv bolečine (0–10):

∆ = – 0,9

Legenda: BPI – kratek vprašalnik o bolečini, CPM – pogojna bolečinska modulacija, d – dan, E – edukacija, KS – kontrolna skupina, min – minute, MK – končne meritve, MZ – začetne meritve, MPS – mialgična ocena bolečine, NRS – številska ocenjevalna lestvica, N-TENS – brez TENS-a, PB- TENS – placebo TENS, PPT – bolečinski prag za pritisk, PO – površinsko ogrevanje, RS – raziskovalna skupina , SF-MPQ – kratek McGillov vprašalnik o bolečini, SI – suho iglanje, t – teden, TENS – transkutana električna živčna stimulacija, TPC – število občutljivih točk, VAL – vidna analogna lestvica, VP – vadbeni program, 5TSTS – test petih vstajanj, 6MWT – 6-minutni test hoje, / – ni podano, ∆ – povprečna razlika med končnim in začetnim ocenjevanjem, * – statistično pomembna razlika, ↓ – zmanjšanje/manjše, ↓ – povečanje/večje.

(37)

Tabela 3: Rezultati raziskav o učinku TENS-a na bolečino in občutljive točke – nadaljevanje

meritev

Rezultati

RS2 RS3 Izsledki RS1 : RS2, RS2 : RS3, RS1 : RS3 Lauretti et al.,

2013

RS1: 2 PB-TENS RS2: 1 TENS + 1 PB-TENS RS3: 2 TENS

MZ: pred MK: 7 d

VAL (0–10 cm)

∆ = – 2,5 cm ∆ = – 4 cm RS2 p < 0,05*

RS3 p < 0,02*

/

RS Izsledki RS : KS

Carbonario et al., 2013

RS: E + VP + TENS KS: E + VP

MZ: pred MK: 8 t

VAL (0–10 cm)

∆ = – 2,0 ± 2,9 cm p < 0,01* ↓ v RS (p = /) PPT ∆ = 0,1 ± 0,5 kg/cm² p = 0,64 /

Mutlu et al., 2013

RS: VP + TENS

KS: VP MZ: pred

MK1: 3 t

TPC (0–18)

/ p < 0,05* p = 0,56

MPS (0–54)

/ P < 0,05* p = 0,01*

(38)

18

Tabela 3: Rezultati raziskav o učinku TENS-a na bolečino in občutljive točke – nadaljevanje

meritev

Rezultati

RS2 Izsledki RS1 : RS2

Castro- Sánchez et al.,

2020

RS1: SI RS2: TENS

MZ: pred MK: 6 t

SF-MPQ Čutna komponenta (0–33):

∆ = 4,74

p > 0,05 ↓ v RS1 (p < 0,05)*

Čustvena komponenta (0–12):

∆ = 2,79

p < 0,005*

Skupni izid čutne in čustvene (0–45)

∆ = 7,53

p = 0,025*

VAL (0–10 cm):

∆ = 1,86 cm

p = 0,03*

Trenutna intenziteta bolečine (0–5)

∆ = 1,01

p = 0,001*

2009

RS1: PO RS2: TENS

MZ: pred MK: 3 t

NRS (0–100)

/ p < 0,05* p > 0,05

(39)

4.3.2 Učinek TENS-a na utrujenost

Utrujenost so ocenjevali v treh raziskavah (Dailey et al., 2020; Dailey et al., 2013; Lauretti et al., 2013). Lauretti in sodelavci (2013) so ocenjevali opisno, ali se je stanje poslabšalo, izboljšalo ali ni spremenilo. Dailey in sodelavci (2020; 2013) so ocenjevali z VAL-om in z NRS-om v mirovanju in med gibanjem. V poznejši raziskavi (Dailey et al., 2020) so dodali tudi večdimenzionalno oceno utrujenost (Multidimensional Assessment of Fatigue – MAF), s katero so določili globalni indeks utrujenost (Global Fatigue Index – GFI).

Lauretti in sodelavci (2013) so poročali o statistično pomembnem številu oseb, katerim se je zmanjšal občutek utrujenosti, znotraj skupin z enim in dvema aktivnima TENS aparatoma.

Dailey in sodelavci (2020) so ugotovili statistično značilno izboljšanje ocen po VAL-u v mirovanju in med gibanjem ter izboljšanje globalnega indeksa utrujenosti.

Statistično značilno izboljšanje rezultatov je bilo izračunano tudi pri primerjavi med skupino z aktivnim TENS-om in skupino s placebom ter brez stimulacije (Dailey et al., 2020; Dailey et al., 2013), razen za oceno utrujenosti v mirovanju (Dailey et al., 2013). Izboljšanje je statistično značilno za skupino z dvema aktivnima TENS aparatoma, v primerjavi z ostalima dvema skupinama (Lauretti et al., 2013). Rezultati so podrobneje opisani v Tabeli 4.

(40)

20

Tabela 4: Rezultati raziskav o učinku TENS-a na utrujenost Raziskava Skupine Obdobje

meritev

Rezultati

Dailey et al., 2013

MZ: pred MK: 30 min

VAL (0–10 cm)

V mirovanju:

∆ = – 0,09 ± 0,21 cm

/ p > 0,05 p > 0,05

V gibanju:

∆ = – 0,94 ± 0,23 cm

/ ↓ v RS1 (p < 0,05)* ↓ v RS1 (p < 0,01)*

Dailey et al., 2020

MZ: pred MK: 4 t

NRS (0–10)

V mirovanju:

∆= – 1,9

p < 0,001* ↓ v RS1 (p = 0,016)* ↓ v RS1 (p < 0,0002)*

V gibanju:

6MWT: ∆ = – 1,5 5TSTS: ∆ = – 1,2

p < 0,001* ↓ v RS1 (p < 0,011)* ↓ v RS1 (p < 0,0001)*

MAF – GFI (1–50)

∆= – 4,6 p < 0.001* ↓ v RS1 (p = 0,009)* ↓ v RS1 (p < 0,0001)*

RS2 RS3 Izsledki RS1:

RS2

RS2:RS3 RS1:RS3

Lauretti et al., 2013

RS1: 2 PB- TENS

RS2: 1 TENS + 1 PB-TENS RS3: 2 TENS

MZ: pred MK: 7 d

Opisno Izboljšanje pri 5 osebah

Izboljšanje pri 7 osebah

/ / RS3 več oseb

(p < 0,05)*

RS3 več oseb (p < 0,05)*

Legenda: d – dan, E – edukacija, GFI – globalni indeks utrujenosti, KS – kontrolna skupina, MAF – večdimenzionalna ocena utrujenosti, min – minute, MK – končne meritve, MZ – začetne meritve, NRS – številska ocenjevalna lestvica, N-TENS – brez TENS-a, PB-TENS – placebo TENS, RS – raziskovalna skupina, t – teden, TENS – transkutana električna živčna stimulacija, VAL – vidna analogna lestvica, VP – vadbeni program, 5TSTS – test petih vstajanj, 6MWT – 6-minutni test hoje, / – ni podano, ∆ – povprečna razlika med končnim in začetnim ocenjevanjem, * – statistično pomembna razlika, ↓ – zmanjšanje/manjše, ↓ – povečanje/večje.

(41)

4.3.3 Učinek TENS-a na kakovost življenja

Pri pacientih s fibromialgijo se za oceno vpliva bolezni na kvaliteto življenja uporablja vprašalnik o težavah zaradi fibromialgije (Fibromyalgia Impact Questionnaire – FIQ) ali njegova revidirana oblika (Revised Fibromyalgia Impact Questionnaire – FIQR). Oba zajemata 3 dele: ocena telesne funkcije, splošnega vpliva bolezni in splošnega vpliva simptomov. Prvi del zajema 11 vprašanj pri FIQ in 9 vprašanj pri FIQR o telesni funkciji.

Drugi del sestavljata dve vprašanji, ki sprašujeta o vplivu bolezni na bolnikovo počutje in na zmožnost opravljanja dela v zadnjem tednu. V zadnjem delu vprašalnika pa bolniki ocenijo resnost simptomov bolečine, jutranje okorelosti, utrujenosti, tesnobnosti, depresije in kvaliteto spanca ter sposobnost za delo. V revidirani obliki so dodali še oceno težav s spominom, občutljivostjo na pritisk, težave z ravnotežjem in občutljivostjo na hrup, svetlobo ter mraz. Končno število točk je pri obeh od 0 do 100, pri čemer višja ocena pomeni večjo omejitev (Williams, Arnold, 2011; Bennet, 2005). Bolj splošen vprašalnik, ki meri kakovost življenja preko ocene lastnega zdravja osebe, je kratek vprašalnik o zdravju (Short Form Health Survey – SF-36). Ima 36 delov, ki sestavljajo 8 podskupin, katere ocenjujejo telesno funkcijo, čustveno vlogo, telesno zdravje, bolečino, splošno zdravje, vitalnost, družbeno funkcijo in duševno zdravje. Število točk je od 0 do 100. Višje število točk nakazuje na boljše zdravje (Mutlu et al., 2013).

Vse štiri raziskave, ki so preiskovale učinek TENS-a na kvaliteto življenja, so jo ocenile s FIQ (Carbonario et al., 2013; Mutlu et al., 2013; Löfgren, Norrbrink, 2009), ali FIQR (Dailey et al., 2020). Dve raziskavi (Dailey et al., 2020; Mutlu et al., 2013) sta ocenjevali tudi s SF- 36. Dailey in sodelavci (2020) so ocenili tudi kineziofobijo z lestvico kineziofobije Tampa (Tampa Scale of Kinesiophobia – TSK), katastrofiranje bolečine z lestvico katastrofičnega doživljanja bolečine (Pain Catastrophizing Scale – PCS), samoučinkovitost z vprašalnikom o samoučinkovitosti ob bolečini (Pain Self-Efficacy Questionnaire – PSEQ) in depresijo ter tesnobnost s samooceno pacientov o končnih meritvah (Patient-Reported Outcomes Measurement Information – PROMIS).

Dailey in sodelavci (2020) ter Mutlu in sodelavci (2013) poročajo o statistično značilnem izboljšanju FIQ v skupinah, ki so imele aktivni TENS. V delih, ki ocenjujejo sposobnost za delo, bolečino in utrujenost, poročajo o enakih rezultatih tudi Carbonario in sodelavci (2013). Löfgren in Norrbrink (2009) nista ugotovili statistično značilnega izboljšanja.

(42)

22

Število dni, ko so se pacienti počutili dobro, se je zmanjšalo, vendar ne statistično značilno (Löfgren, Norrbrink, 2009). Ocena kvalitete življenja se je statistično značilno izboljšala tudi pri oceni s SF-36 (Dailey et al., 2020; Mutlu et al., 2013). Dailey in sodelavci (2020) so ugotovili statistično značilno izboljšanje pri oceni depresije, samoučinkovitosti in katastrofičnem doživljanju bolečine, vendar ne pri kineziofobiji in oceni tesnobnosti.

Rezultati med skupinami niso pokazali statistično značilnih razlik med skupino, ki je imela poleg vadbe tudi električno stimulacijo, in skupino, ki je imela le vadbo (Carbonario et al., 2013; Mutlu et al., 2013). Prav tako ni razlik med skupinama s PO in TENS-om (Löfgren, Norrbrink, 2009). Dailey in sodelavci (2020) so poročali o statistično značilnih razlikah med skupinama z aktivnim TENS-om in brez električne stimulacije pri oceni depresije, vpliva bolezni, bolečine in telesne funkcije, medtem ko so v primerjavi s placebom statistično značilne razlike le pri oceni depresije in bolečine. Rezultati so podrobneje podani v Tabeli 5.

(43)

Tabela 5: Rezultati raziskav o učinku TENS-a na kakovost življenja

meritev

Rezultati

Dailey et al., 2020

MZ: pred MK: 4 t

TSK (17–68)

∆ = – 0,7 p > 0,05 p > 0,99 p > 0,99 PCS

(0–52) ∆ = – 3,4 p < 0,001* p > 0,99 p = 0,23

PSEQ (0–60)

∆ = 3,2 p < 0,001* p = 0,75 p = 0,28

PROMIS (t-score)

Depresija: ∆ = – 2,8 p < 0,001* p = 0,002* p = 0,0001*

Tesnobnost: ∆ = – 1,1 p > 0,05 p > 0,99 p > 0,99 FIQR Vpliv bolezni (0–10): ∆ = – 8,5 p < 0,001* p = 0,74 p = 0,005*

Bolečina (0–10 cm): ∆ = – 1,3 p < 0,001* p = 0,018* p = 0,0006*

Telesna funkcija (0–30): ∆ = – 2,7 p < 0,001* p = 0,25 p = 0,013*

SF-36 (0–100)

Duševno zdravje: ∆ = 2,3 p < 0,05* p > 0,99 p = 0,17 Telesno zdravje: ∆ = 2,4 p < 0,001* p = 0,36 p = 0,58 Samoocenjena funkcija: ∆ = 1,4 p < 0,05* p = 0,79 p > 0,99 Legenda: d – dan, E – edukacija, FIQ – vprašalnik o težavah zaradi fibromialgije, FIQR – revidirana oblika vprašalnika o težavah zaradi fibromialgije, KS – kontrolna skupina, min – minute, MK – končne meritve, MZ – začetne meritve, N-TENS – brez TENS-a, PB-TENS – placebo TENS, PCS – lestvica katastrofičnega doživljanja bolečine, PO – površinsko ogrevanje, PROMIS – samoocena pacientov o končnih meritvah, PSEQ – vprašalnik samoučinkovitosti ob bolečini, RS – raziskovalna skupina, SF-36 – kratek vprašalnik o zdravju, t – teden, TENS – transkutana električna živčna stimulacija, TSK – lestvica kineziofobije Tampa, VP – vadbeni program, / – ni podano, ∆ – povprečna razlika med končnim in začetnim ocenjevanjem, * – statistično pomembna razlika, ↓ – zmanjšanje/manjše, ↓ – povečanje/večje.

(44)

24

Tabela 5: Rezultati raziskav o učinku TENS-a na kakovost življenja - nadaljevanje Raziskava Skupine Obdobje

meritev

Rezultati

RS Izsledki RS : KS

Carbonario et al., 2013

RS: E + VP + TENS KS: E + VP

MZ: pred MK: 8 t

FIQ Telesna funkcija (0–30): ∆ = – 0,4 ± 1,1 p = 0,08 / Sposobnost za delo (0–10 cm): ∆ = – 1,7

± 2,0 cm

p < 0,01* / Bolečina (0–10 cm): ∆ = – 2,2 ± 1,8 cm p < 0,01* / Utrujenost (0–10 cm): ∆ = – 1,6 ± 2,3 cm p = 0,01* / Kvaliteta spanca (0–10 cm): ∆ = – 0,8 ±

2,5 cm

p = 0,12 /

Okorelost (0–10 cm): ∆ = – 1,3 ± 2,9 cm p = 0,06 / Tesnobnost (0–10 cm): ∆ = – 1,2 ± 3,0

cm

p = 0,08 /

Depresija (0–10 cm): ∆ = – 1,3 ± 2,9 cm p = 0,05 /

Mutlu et al., 2013

RS: VP + TENS

KS: VP MZ: pred MK1: 3 t

FIQ (0–100)

/ p < 0,05* p > 0,05

SF-36 (0–100)

/ p < 0,05* p > 0,05

RS2 Izsledki RS1 : RS2

Löfgren, Norrbrink, 2009

RS1: PO RS2: TENS

MZ: pred MK: 3 t

FIQ (0–100)

/ Skupno in po

komponentah p > 0,05

p > 0,05

Legenda: d – dan, E – edukacija, FIQ – vprašalnik o težavah zaradi fibromialgije, FIQR – revidirana oblika vprašalnika o težavah zaradi fibromialgije, KS – kontrolna skupina, min – minute, MK – končne meritve, MZ – začetne meritve, N-TENS – brez TENS-a, PB-TENS – placebo TENS, PCS – lestvica katastrofičnega doživljanja bolečine, PO – površinsko ogrevanje, PROMIS – samoocena pacientov o končnih meritvah, PSEQ – vprašalnik samoučinkovitosti ob bolečini, RS – raziskovalna skupina, SF-36 – kratek vprašalnik o zdravju, t – teden, TENS – transkutana električna živčna stimulacija, TSK – lestvica kineziofobije Tampa, VP – vadbeni program, / – ni podano, ∆ – povprečna razlika med končnim in začetnim ocenjevanjem, * – statistično pomembna razlika, ↓ – zmanjšanje/manjše, ↓ – povečanje/večje.

(45)

4.3.4 Učinek TENS-a na telesno zmogljivost

Učinke TENS-a na telesno zmogljivost so preiskovali v dveh raziskavah (Dailey et al., 2020;

Dailey et al., 2013). V obeh raziskavah so opravili meritve 6-minutnega testa hoje (6-Minute Walking Test – 6MWT) in testa petih vstajanj (5 Times Stand-To-Sit Test – 5TSTS). Dailey in sodelavci (2013) so uporabili tudi meritve gibljivosti (Range of Motion – ROM) cervikalne in ledvene hrbtenice ter ravnotežja s testom stoje na eni nogi (Single Leg Stand – SLS). V novejši raziskavi (Dailey et al., 2020) pa so uporabili še kratek mednarodni vprašalnik o telesni dejavnosti (International Activity Questionnaire Short Form – IPAQ SF).

Statistično značilen učinek TENS-a na telesno zmogljivost so opazili le Dailey in sodelavci (2020). Zabeležili so izboljšanje rezultatov pri 5TSTS znotraj skupine z aktivnim TENS-om in v primerjavi s skupino, ki ni imela stimulacije. Rezultati so natančneje podani v Tabeli 6.

(46)

26

Tabela 6: Rezultati raziskav o učinki TENS-a na telesno zmogljivost

Raziskava Skupine Obdobje meritev Merilno orodje Rezultati

MZ: pred MK: 30 min

ROM Vratni del hrbtenice:

∆ = 1,99 ± 2,37°

/ p > 0,05 p > 0,05 Ledveni del hrbtenice:

∆ = – 0 ,54 ± 2,6°

/ p > 0,05 p > 0,05

6MWT ∆ = 41,85 ± 36,7 ft / p > 0,05 p > 0,05

5TSTS ∆ = – 0,7 ± 0,46 s / p > 0,05 p > 0,05

SLS Leva noga:

∆ = – 0,48 ± 0,73 s Desna noga:

∆ = – 0,45 ± 0,74 s

/ p > 0,05 p > 0,05

MZ: pred MK: 4 t

6MWT ∆ = – 1 ft p > 0,05 p > 0,99 p > 0,99

5TSTS ∆ = 0,6 s p < 0,001* p = 0,96 p = 0,008*

IPAQ SF ∆ = 8,1 % p > 0,05 p = 0,24 p = 0,67

Legenda: d – dan, E – edukacija, IPAQ SF – kratek mednarodni vprašalnik o telesni dejavnosti, KS – kontrolna skupina, min – minute, MK – končne meritve, MZ – začetne meritve, N-TENS – brez TENS-a, PB-TENS – placebo TENS, ROM – obseg giba, RS – raziskovalna skupina, SLS – test stoje na eni nogi, t – teden, TENS – transkutana električna živčna stimulacija, VP – vadbeni program, 5TSTS – test petih vstajanj, 6MWT – 6- minutni test hoje, / – ni podano, ∆ – povprečna razlika med končnim in začetnim ocenjevanjem, * – statistično pomembna razlika, ↓ – zmanjšanje/manjše, ↓ – povečanje/večje.