Opazovanje plesni - REZULTATI Z RAZPRAVO

3 EMPIRIČNI DEL

4.8 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.8.4 Opazovanje plesni

Pripravili smo petrijevke za gojenje plesni v katere smo dali kruh. Ob tem smo si ogledali slike plesni, se pogovorili o njihovem nastanku in značilnostih. Otroci so nato dnevno opazovali, kaj se dogaja z nastavljeno kulturo. Primerjali in opazovali so plesen na kruhu in plesen na pomaranči. Po tednu dni smo si plesen ogledali in se ponovno pogovorili z otroki. Nato so plesen tudi mikroskopirali in svoja opažanja narisali.

Otroci so v skupnem intervjuju takoj po opazovanju plesni povedali:

1. Kaj vidiš na kruhu?

✓ plesen na kruhu

✓ pena

✓ bakterije 2. Kakšna je plesen?

✓ črna, bela in zlata

✓ modra, bela, črna, rumena

✓ nagnusna in smrdljiva

✓ mehka, da bi kar spal na njej 3. Zakaj je nastala?

✓ ker je bil kruh predolgo notri

✓ ker ni dihal

✓ ker je vroče in zaprto

✓ ker je notri in je plesniv 4. Bi ga sedaj smeli pojesti, je užiten?

✓ ni užiten

✓ ni dober

5. Je plesen živa ali mrtva?

✓ živa (9)

✓ mrtva (4)

6. Kaj se bo zgodilo, če kruh pustimo notri?

✓ zraslo bo in se povečalo

✓ nič kruha, nič plesni, nič bakterij

✓ nič ničesar

✓ še več plesni

7. Zakaj je plesen dobra, koristna?

✓ dobra, ker gnije stvari

✓ ker razgradi ostanke

✓ ker zgnijejo

✓ za nas je škodljiva, drugače pa dobra, da zgnijejo

✓ je škodljiva, ker napada stvari, ki jih mi jemo

Med mikroskopiranjem so otroci svoja opažanja tudi narisali. Risbe so odražale dejansko stanje plesni.

Primeri otroških risb plesni

Na Sliki 15 je deklica narisala plesen, spore, ki jih je poimenovala kroglice, ki jih ima kruh, ter dlačice – hife.

Slika 16: Risba plesni na kruhu

Slika 16 prikazuje plesen na kruhu s ptičje perspektive in po prerezu. Deček je povedal, da izgleda kot roke in zemlja.

Slika 17: Risba plesni od zgoraj in na prerezu Na Sliki 17 je deček narisal plesen, črtice (hife) in krogce (spore).

Slika 18: Risba plesni

Deklica je na Sliki 18 narisala kruh in plesen, uporabila je tudi barve.

Slika 19: Risba plesni v barvah 4.8.5 Diskusija za sklop med opazovanjem

Na otroških risbah, ki so nastale med opazovanjem mikroorganizmov, je zaznati največji delež evglen (69 %), nekateri so narisali tudi kotačnike (38%), saj jih je bilo v vzorcu kar veliko, paramecija je narisalo 23 % otrok. Risbe so zelo raznolike, iz njih ugotovimo, da so otroci dobro opazovali. Pri pogovoru jih je največ navedlo, da so narisali bacil, čeprav o tem nismo govorili. Ugotovitve se skladajo z raziskavo Brynove (2011), da otroci vseh starosti povezujejo mikroorganizme z boleznimi. V intervjuju so povedali, da mikroorganizmi nimajo nog, rok, vendar se premikajo, so živi. Enako je v svoji raziskavi ugotovila Bryne (2011), da 11-letniki povezujejo gibanje mikroorganizmov s škodljivostjo mikroorganizmov – če se mikroorganizem ne more premikati, ne more priti do človeka in povzročiti bolezni. 30 % otrok je na svoji risbi poimenovalo evgleno, saj je bila na preparatu dobro vidna. Opazili so, da se premika z bičkom. Strukturam v notranjosti so rekli krogci in to povezali s tem, da so strupeni ali da imajo v sebi mladičke. Sedemletni otroci namreč mikroorganizme uvrščajo med živali (Bryne, 2011).

V skupnem intervjuju po opazovanju plesni smo ugotovili, da imajo otroci veliko praktičnega, splošnega znanja o plesnih, ki so ga najbrž pridobili v domačem okolju.

Vedeli so, da plesniv kruh ni užiten, da je plesen živa, da je koristna za kroženje snovi v naravi, za nas pa škodljiva, če bi jo pojedli. Tudi risbe odražajo dejansko stanje plesni na kruhu. Niso pa razumeli, da je tudi koristna in se jo uporablja v različnih panogah.

29 4.8.6 Predstave otrok po opazovanju

Po tednu dni smo se z otroki ponovno pogovorili. Zaradi številnih obolenj jih je tudi tokrat sodelovalo le 13. Želeli smo preveriti njihovo razumevanje in učinek mikroskopiranja (praktičnega dela) na njihovo mišljenje. Otroci so ponovno narisali mikroorganizme, ki so jih opazovali z mikroskopom, in svojo risbo opisali. Na koncu smo naredili še individualni intervju z vsakim posebej in s tem ugotavljali spremembe v njihovem mišljenju.

Individualni intervju smo opravili v garderobi, kjer je vsak otrok narisal risbo, povedal mnenje in odgovoril na vprašanja. Odgovore smo ovrednotili s točkami po spodnji tabeli (Tabela 1).

Tabela 1: Ocenjevalna lestvica odgovorov Točke

So škodljivi ali koristni? Odgovori z oboje.

Na prvo vprašanje, kaj smo gledali pod mikroskopom, so otroci podali odgovore, ki so navedeni v Tabeli 2.

Čeprav so otroci z mikroskopi opazovali evglene, paramecije, kotačnike in plesni, so pogosto navajali bakterije (10 od 13 otrok). Iz rezultatov v tabeli (Tabela 2) lahko razberemo, da so si nekateri otroci zapomnili tudi izraze, kot so plesni, parameciji, evglene …)

Tabela 2: Izjave otrok na vprašanje, kaj smo gledali pod mikroskopom 1. »Bele pikice.«

2. »Plesniv kruh, bacile.«

3. »Kruh, bakterije«.

4. »Bakterije, tiste z bičkom in plesen.«

5. »Bacile, tiste debele, ki imajo okrog dlačice in lezejo.«

6. »Bakterije, plesen.«

7. »Bakterije, kruh s plesnijo.«

8. »Bakterije, evgleno, paramecija, plesen.«

9. »Bakterije, plesen.«

10. »Bacile, plesen.«

11. »Kruh.«

12. »Kruh, tiste, ki imajo špičko na glavi, paramecije.«

13. »Plesen od kruha, bakterije.«

Drugo vprašanje, kaj naredi mikroskop, otrokom ni povzročalo težav. Njihovi odgovori so v Tabeli 3. Kar 9 od 13 otrok je razumelo, da z mikroskopi povečamo sliko objekta, ki ga opazujemo.

Tabela 3: Odgovori otrok na vprašanje, kaj naredi mikroskop 1. »Da smo gledali.«

13. »Poveča bacile, da jih vidiš.«

Odgovori na tretje vprašanje, katere mikroorganizme poznaš , so predstavljeni v Tabeli 4. Večina navedb se tudi po izvedeni dejavnosti navezuje na bakterije, čeprav jih med dejavnostjo niso opazovali.

Tabela 4: Odgovori otrok na vprašanje, katere mikroorganizme poznaš 1. » Kruh in bele pikice.«

2. »Ne vem.«

3. »Ne vem.«

4. »Bakterije, virusi, drobne stvari, ki nam nagajajo na koži.«

5. »Bakterije, ki jih ne moremo videti.«

6. »Bakterije.«

7. »Majhne živali.«

8. »Bakterije.«

9. »Bakterije, plesni, bacili,«

10. »Bakterije.«

11. »Bacili, plesen.«

12. »Bakterije, plesen.«

13. »Bakterije, ki povzročajo bolezni, da se drug lahko naleze.«

Na četrto vprašanje, ali so mikroorganizmi živi, je 12 otrok odgovorilo z »da« in le eden z »ne«. Odgovori so predstavljeni v Grafu 8.

Graf 8: Delež odgovorov otrok na vprašanje, ali so mikroorganizmi živi ali ne DA

92%

NE 8%

DA NE

Odgovori na peto vprašanje, kje živijo mikroorganizmi, so predstavljeni v Tabeli 5.

Otroci so našteli veliko okolij, kje lahko najdemo mikroorganizme. Največ jih povezuje mikroorganizme z umazanim okoljem (blato, umazana voda).

Tabela 5: Odgovori otrok na vprašanje, kje živijo mikroorganizmi 1. »Povsod.«

8. »Na rokah, v blatu, na staremu kruhu.«

9. »Na naših rokah, v blatu.«

10. »Na našem telesu, v ustih.«

11. »Pod zemljo, na mizi, v umazani vodi, na rokah, v ustih.«

12. »Povsod, največ pa v blatu.«

13. »Na rokah, na plesnivih stvareh, v umazani vodi.«

Pri šestem vprašanju, ali lahko vse mikroorganizme vidimo s prostim očesom, so bili otroci enotni. Vseh 13 otrok je odgovorilo z »ne.«

Na sedmo vprašanje, ali so mikroorganizmi škodljivi ali koristni, je 8 otrok odgovorilo, da so koristni in škodljivi, 3 otroci, da so koristni, in 2, da so škodljivi. Odgovori so predstavljeni v Grafu 9.

Graf 9: Delež odgovorov otrok na vprašanje, ali so mikroorganizmi škodljivi ali koristni, po opazovanju

Na osmo vprašanje, ali imajo mikroorganizmi okončine, so vsi otroci odgovorili z »ne.«

Na zadnje, deveto vprašanje, ali se mikroorganizmi lahko premikajo, so vsi otroci odgovorili z »da.«

V Tabeli 6 je prikazano točkovanje odgovorov otrok glede na ocenjevalno lestvico odgovorov.

Tabela 6: Točkovanje odgovorov otrok ob končnem intervjuju Otrok

Graf 10 nam prikazuje deleže pravilnih, pomanjkljivih ali napačnih (brez odgovora) odgovorov otrok na posamezno vprašanje.

Graf 10: Odgovori otrok glede na seštevek točk posamezne kategorije

V Grafu 11 smo prikazali delež vseh pravilnih, pomanjkljivih in napačnih odgovorov.

Graf 11: Skupni seštevek odgovorov, glede na pravilnost odgovora

Primeri otroških risb po opazovanju

Na Sliki 19 je deček narisal paramecija, ki ga je poimenoval bakterija, še eno bakterijo, vodo in kruh s plesnijo. Zapomnil si je, da ima plesen na koncu spore in paramecij migetalke.

0 2 4 6 8 10 12 14

ŠTEVILO ODGOVOROV

Pravilen odgovor Pomanjkljiv odgovor Brez odgovora/napačen odgovor

64%

28%

PRAVILNI ODGOVORI POMANJKLJIVI ODGOVORI NAPAČNI ODGOVORI/BREZ ODGOVORA

Slika 20: Risba bakterije, paramecija in plesni na kruhu po opazovanju

Na Sliki 20 je deklica narisala evgleno, poimenovala jo je paramecij, in kruh, na katerem je plesen. Tudi ona je dodala velike spore na plesni.

Slika 21: Risba evglene in plesni na kruhu po opazovanju

Slika 21 predstavlja otrokovo bogato domišljijo: na njej so evglena, paramecij, bakterije in mesta, kje vse se nahajajo – otrok ve, da so povsod, da so živi in se premikajo.

Slika 22: Risba mikroorganizmov po opazovanju

Na Sliki 22 sta narisana evglena in parameciji, ki ju je deklica poimenovala bakterije v vodi. Sklepamo, da si je deklica zapomnila, kako smo pripravljali vzorec za opazovanje.

Slika 23: Risba evglene in paramecijev po opazovanju

Na Sliki 23 je deklica narisala lepo vidno evgleno z bičkom in na drugi strani paramecije, ki jih je poimenovala bakterije. Narisala je tudi blato z bakterijami. Razložila

je, da če se tega dotikamo, moramo zelo umiti roke. Vedela je, da so to mikroorganizmi.

Puščice nakazujejo, česa se ne smemo dotikati.

Slika 24: Risba evglene, blata, paramecija po opazovanju 4.8.7 Diskusija za sklop po opazovanju

Otroško mišljenje in znanje po opazovanju smo ocenjevali in analizirali na podlagi risb, otroških razlag in s pomočjo individualnega intervjuja. S slednjim smo ugotovili, da skoraj vsi otroci vedo, da so mikroorganizmi živi, da jih ne moremo videti s prostim očesom, s čimer lahko povezujemo tudi poznavanje mikroskopa oziroma stereo lupe.

Velik napredek v znanju se je pokazal pri vprašanju, ali so mikroorganizmi škodljivi ali ne, saj je kar 62 % otrok navedlo, da so koristni in škodljivi, kar je za 34 % več kot pred opazovanjem. Še vedno pa smo opazili omejeno poznavanje mikroorganizmov, ki jih v veliki večini povezujejo z boleznimi in slabo higieno (Ruiz-Gellardo, Panos, 2017).

Kot predstavnik mikroorganizmov je največkrat izpostavljena še vedno bakterija, se pa pojavlja še odgovor, ki se pred opazovanjem ni – plesen. Vsi otroci so navedli, da mikroorganizmi nimajo okončin (100 %), medtem ko je pred opazovanjem kar 72 % otrok mikroorganizmom narisalo okončine. Na vprašanje, kje najdemo mikroorganizme oziroma kje živijo, so se pojavljali različni odgovori. Otroci imajo težave pri razumevanju njihove vseprisotnosti, in čeprav prepoznajo različna življenjska okolja mikroorganizmov, jih večina še ne razume, da se pravzaprav lahko nahajajo kjerkoli (Nagy, 1953; Ruiz-Gellardo, Panos, 2017). Otroci so navajali predmete, ki se jih človek lahko dotakne, ali svoje roke, zrak, miza itd., kar vodi k že tolikokrat objavljeni napačni predstavi, da so mikroorganizmom dodeljene zgolj škodljive vloge.

Iz analize pravilnih, pomanjkljivih in napačnih odgovorov smo ugotovili, da prevladujejo pravilni odgovori, kar 64 %, 28 % odgovorov je pravilnih, vendar so pomanjkljivi, in le 8 % odgovorov je napačnih oziroma jih sploh ni.

Risbe kažejo, da so si otroci zapomnili, kaj smo opazovali, kako so videti posamezni mikroorganizmi. Največkrat izpostavljena in narisana je plesen, zelo natančno s hifami in sporami.

4.9 SKLEPI

Z magistrskim delom smo želeli ugotoviti, kakšne so predstave predšolskih otrok o mikroorganizmih, kako praktično delo vpliva na oblikovanje njihovih predstav ter otroci kako razumejo ekološko vlogo mikroorganizmov. Ker je pojem mikroorganizem za mlajše otroke zelo abstrakten, se jim taki znanstveni pojmi lahko podajajo le v obliki raziskovanja z lastno aktivnostjo, kjer v spodbudnem okolju in z naravno prirojeno radovednostjo pridejo do razumevanja (Brown, 2002, v Bryne, 2011).

Raziskovalno vprašanje 1: Kakšne so predstave predšolskih otrok (5–6 let) o mikroorganizmih?

Otroci so pred opazovanjem izkazali malo znanja o mikroorganizmih. Njihove risbe so prikazovale mikroorganizme kot glavonožce ali pošasti, ki imajo dele telesa, kot so roke, noge, oči in usta. V pogovoru so jih opredelili kot bakterije, majhne organizme in bacile. Na njihove odgovore je verjetno vplivala predhodna tema o higieni, o kateri so se pogovarjali z vzgojiteljico, ker so se v vrtcu pojavljali primeri bolezni škrlatinka.

Vzgojiteljica jim je predstavila pojma bacili in bakterije in ju seveda povezala s higieno rok. Otroci so navedli, da mikroorganizmi živijo povsod, na rokah, nekateri so podajali tudi druge odgovore (v vodi, travi, skalah itd.). Polovica je bila prepričana, da so mikroorganizmi škodljivi (saj povzročajo škrlatinko), nekateri so rekli, da so tako škodljivi kot koristni, le en otrok pa je rekel, da so samo koristni. Na njihove predstave je vplivala izkušnja z boleznijo. Otroci imajo svoje predstave o mikroorganizmih, ki so drugačni od pravilnih – so alternativne predstave, kot jih imenujejo Prokop, Fančovičová in Krajčovičová (2016).

Raziskovalno vprašanje 2: Ali praktično delo z uporabo povečevalnih stekel in mikroskopov pripomore k izboljšanju otrokovih predstav o mikroorganizmih?

Praktično delo je izboljšalo predstave otrok o mikroorganizmih. Rezultati po opazovanju kažejo na boljše razumevanje mikroorganizmov, predvsem kje živijo, ali so živi, kakšna je njihova struktura, ali imajo okončine in ali se lahko premikajo. Otroci razumejo, da so to živi organizmi, ki jih ne vidimo s prosim očesom, da so škodljivi in koristni, da nimajo delov telesa in se lahko premikajo. Kar 64 % vseh odgovorov je bilo po opazovanju pravilnih, 28 % pomanjkljivih in le 8 % je bilo napačnih ali brez odgovora. Na podlagi tega lahko sklepamo, da se je razumevanje otrok po opazovanju

izboljšalo. Miselno aktivnost in razvoj znanstvenih, abstraktnih veščin lahko v vrtcu povečujemo le s praktičnim delom in v spodbudnem okolju (Brown, 2002, v Bryne, 2011).

Raziskovalno vprašanje 3: Ali pri otrocih obstajajo razlike v razumevanju velikostnih razredov pred in po izvedenem praktičnem delu?

Po raziskovanju so otroci razumeli namen mikroskopa in lupe, saj so pravilno ali vsaj pomanjkljivo odgovorili na vprašanje, kaj naredi mikroskop. Vsi so vedeli, da mikroorganizmov ne moremo videti s prostim očesom, a so vseeno živi.

Raziskovalno vprašanje 4: Ali 5–6 let stari otroci lahko razumejo ekološko vlogo mikroorganizmov?

Po opazovanju je 62 % otrok navedlo, da so mikroorganizmi koristni in škodljivi, kar je 34 % več kot pred opazovanjem. 23 % jih je navedlo, da so koristni, kar je 18 % več kot pred opazovanjem, in 15 %, da so škodljivi, kar je 35 % manj kot pred opazovanjem.

Iz tega lahko sklepamo, da so otroci veliko bolje razumeli ekološko vlogo mikroorganizmov po opazovanju. Mikroorganizmi so zanimivi za preučevanje alternativnih konceptov, ker imajo velik vpliv na življenje, bolezni, ki jih povzročajo in ki so velikokrat vzrok za številne smrtne žrtve po svetu. To daje raziskavam o znanju in predstavah mikroorganizmov pri otrocih velik pomen (Prokop, Fančovičová in Krajčovičová, 2016). Na otroške predstave o mikroorganizmih vplivajo njihove osebne izkušnje z boleznijo – več izkušenj z boleznijo imajo, bolj negativno predstavo imajo o mikroorganizmih. Opredeljujejo jih kot neprijetne ali nevarne, kar je pogosto povezano s kraji, kjer jih je mogoče najti, kot so smetnjaki (Boyatzis in Verghese, 1994; Wexner, 1954; Zentner, 2001; v Prokop, 2016).

4 ZAKLJUČEK

Po opravljeni raziskavi sklepamo, da so imeli otroci pred tem zelo malo znanja in predstav o mikroorganizmih. Izraz mikroorganizem jim ni bil znan, so pa poznali bakterijo in bacil ter ju povezovali s škodljivim učinkom in povzročiteljem bolezni.

Njihove predstave, da so mikroorganizmi majhna bitja, ki živijo predvsem na rokah, so bile pridobljene iz medijev ali osebnih izkušenj z boleznijo. Med raziskovanjem so si otroci razširili obzorje, spoznali so namen mikroskopa in lupe, razvili veselje do praktičnega dela. Opazovali so plesen, njeno rast in izgled pod mikroskopom. Pridobili so nova znanja in razumevanje tako abstraktnih pojmov, kot je mikroorganizem.

Spoznali so, da je vloga mikroorganizmov večstranska in ni samo škodljiva. Ker naj bi po kurikulumu pridobivali neposredne izkušnje z naravo, spoznavali njeno povezanost in raznolikost, je pomembno, da se že v vrtec vnašajo abstraktne naravoslovne vsebine, seveda na otrokom primeren način. Praktično delo z mikroskopi in lupami ni ustaljena praksa v vrtcih in prav je, da so je otroci deležni, saj s tem lažje razumejo

določeno snov, kar smo dokazali tudi z raziskavo. Vzgojitelji bi se morali večkrat posluževati takšnega dela in razvijati znanje. Praktično delo spodbuja tudi otrokovo nadaljnje raziskovanje (Tomažič Capello, 2016).

5 LITERATURA

Abrahams, I. in Millar, R. (2008). Does practical work really work? The study of the effectivenss of practical work as a teaching and learning metod in school science.

International journal of science education, vol. 30(14), str. 1945–1969.

Adamič O., A., Sernec, K. (2011). Mikrobiologija. Učbenik za 2. letnik programov farmacevtski in kozmetični tehnik. Ljubljana: DZS.

Bahovec, D. in sod., (2009). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Batagelj, E. (1998). Splošna mikrobiologija. Ljubljana: Visoko šola za zdravstvo.

Batistič Zorec, M. (2002). Učenje v vrtcu. Sodobna pedagogika, št. 3, str. 24–43 Byrne, J. (2011). Models of Micro‐Organisms: Children’s knowledge and understanding of micro‐organisms from 7 to 14 years old. International Journal of Science Education, 33(14), str. 1927–1961.

Campbell, N. A., Reece, J. B. (2012). Biologija 2: zgradba in delovanje organizmov:

učbenik za gimnazije in srednje strokovne šole. Celovec: Mohorjeva založba.

Devetak, I., Metljak, M. (2014). Inovativno poučevanje naravoslovja in spodbujanje naravoslovne pismenosti v osnovni in srednji šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Driver R., Squires A., Rushworth P., Wood-Robinson V. (1994). Making Sense of Secondary Science: Research into Children’s Ideas. New York: Routledge, str. 210.

E-učbeniki. Živa narava: Kljub raznolikosti imajo živali skupne značilnosti. Pridobljeno 28. januarja 2020 s https://eucbeniki.sio.si/nar7/1818/index1.html

Fošnarič, S., Katalinič, D. (2012). Didaktične usmeritve za izvedbo raziskovalnih in eksperimentalnih dejavnosti predšolskih otrok na področju naravoslovja. Murska Sobota: Pedagoška fakulteta Maribor.

Godec, G., Grubelnik, L., Glažar, S., Jamšek, S., Zmazek, B. (2015). Naravoslovje 7.

i-učbenik za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole. Pridobljeno 25. januarja 2002 s https://eucbeniki.sio.si/nar7/1818/index1.html

Krnel, D. (1993). Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: DZS.

Kurikulum za vrtce. (2009). Predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Loschi, T. (1996). Montessori: otrok gradi svojo avtonomijo. Montessori pedagogika.

Ljubljana: Glotta Nova.

Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana. DZS

Marjanovič Umek, L. (2010). Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Obzorja.

Mintzes, J. J., Wandersee, J. H., Novak, J. D. (1998). Teaching science for understanding: A human constructivist view. San Diego. Scademic press, str. 360.

Mlinšek, B., Tomažič, I. (ur). (2016). Izbrani organizmi za pouk naravoslovja in biologije v osnovni šoli. Pridobljeno 28. januarja 2020 s http://pefprints.pef.uni-lj.si/3453/2/Prirocnik_BM.pdf

Novak in sod. (2003). Začetno naravoslovje z metodiko. Maribor. Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.

Prokop, P., Frančovičová, J., Krajčovičová, A. (2016). Alternative conceptions about micro-organisms are influenced by experiences with disease in children. Journal of biological education, 50(1), str. 61–72.

Reiss, M. (2009). Teaching secondary biology. London: Hodder Education, str. 6–10.

Stušek, P. (2001). Celica: učbenik za strokovne in tehniške gimnazije. Ljubljana: DZS Tomažič Capello, M. (2016). Stališča osnovnošolcev in srednješolcev do praktičnega dela pri pouku biologije. Magistrsko delo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Tomažič, I., Vidic, T. (2013). Z igro v čarobni svet narave. Priročnik za naravoslovje v prvem triletju. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Urry L. A., Cain M. L., Wasserman S. A., Campbell N. A., Minorsky P. V. in Reece J.

B. (2017). Biology: A Global Approach. Global Edition. Pearson Education Limited, str.

1512.

Zalar, P., Gunde Cimerman, N. (2002). Taksonomija in identifikacija gliv. Ljubljana:

Študentska založba, str. 92.

6 PRILOGE

FOTOGRAFIJE PRAKTIČNEGA DELA

Slika 25: Otroci mikroskopirajo

Slika 26: Mikroskopiranje

Slika 27: Mikroskopiranje

Slika 28: Opazovanje priprave vzorca za mikroskopiranje

Slika 29: Mikroskopiranje in opazovanje preparatov

Slika 30: Mikroskopiranje

Slika 31: Risanje risbic med opazovanjem

Slika 32: Risanje risbic med opazovanjem

Slika 33: Risanje risbic med opazovanjem

Slika 34: Rast plesni na nastavljenem vlažnem kruhu v petrijevki in sadežu

Slika 35: Ogled slikovnih kartic za primerjavo velikostnih razredov

Slika 36: Kulture za opazovanje

In document PREDSTAVE PREDŠOLSKIH OTROK O MIKROORGANIZMIH (Strani 38-0)