Predstave otrok pred opazovanjem - REZULTATI Z RAZPRAVO

3 EMPIRIČNI DEL

4.8 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.8.1 Predstave otrok pred opazovanjem

Otroke, stare 5–6 let, smo vprašali, kaj so mikroorganizmi oziroma kako si jih predstavljajo. Želeli smo izvedeti, kakšne so njihove predstave pred praktičnim delom in kakšno predznanje imajo. Ker se njihova predstava in s tem predznanje najbolje izražata v risbah, so svoje predstave narisali in jih razložili. Sodelovalo je 18 otrok, od tega 13 deklic in 5 dečkov.

PRED OPAZOVANJEM

pogovor o mikroorganizmih,

risanje

Opazovanje mikroorganizmov,

risanje (evglena, paramecij in

kotačniki)

Gojenje plesni – poskus

Opazovanje, pogovor o plesnih, risanje

Končni intervju in risanje

Iz otroških risb smo razbrali, da je polovica (50 %) narisala glavonožca, druga polovica (50 %) pa pošast. Mikroorganizma ni narisal noben otrok (Graf 1).

Graf 1: Delež predstav otrok o mikroorganizmih, razbranih iz risb

Iz Grafa 2 lahko razberemo, da si večina otrok (83 %) mikroorganizme predstavlja kot bakterije. Dva otroka (11 %) si pod pojmom mikroorganizmi predstavljata majhne organizme in samo en otrok (6 %) si predstavlja bacile.

Graf 2: Deleži odgovorov otrok na vprašanje, kaj so mikroorganizmi

Kar 13 otrok (72 %) je narisalo in odgovorilo, da imajo mikroorganizmi dele telesa.

Večina je navedla in narisala oči, usta, roke in noge. Samo 27 % otrok mikroorganizmom ni narisalo delov telesa (Graf 3).

Graf 3: Delež odgovorov otrok na vprašanje, ali imajo mikroorganizmi dele telesa

Odgovori na vprašanje »Kje živijo mikroorganizmi?« so bili zelo raznoliki (Graf 4).

Največ jih je povedalo, da živijo povsod (22 %), in točno toliko tudi, da živijo na rokah.

Pojavljali so se še odgovori: v skalah, v zemlji, na travi, v vodi, v ustih, v človeku. Dva otroka odgovora nista podala (11 %).

Graf 4: Deleži odgovorov otrok na vprašanje, kje živijo mikroorganizmi

NA ROKAH POVSOD V ČLOVEKU V ZEMLJI NA SKALAH V USTIH NA TRAVI V VODI NI ODGOVORA

Na vprašanje, ali so mikroorganizmi škodljivi ali koristni (Graf 5), je 9 otrok odgovorilo, da so škodljivi (50 %), 5 otrok, da so oboje (28 %), 3 otroci odgovora niso podali (17

%) in samo en otrok je menil, da so koristni (5 %).

Graf 5: Deleži odgovorov otrok na vprašanje, ali so mikroorganizmi koristni ali škodljivi

Primeri risb pred opazovanjem

S Slike 6a je razvidno, da je otrok narisal bakterijo, ki živi v človeku. Ima oči, usta, nos, noge in tipalke. Je škodljiva in dobra. Na Sliki 6b pa je deklica narisala bakteriji v podobi dobre deklice in slabega fantka, ki živita na rokah in razgrajata.

a b

Slika 7: Primera dveh otroških risb pred opazovanjem

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

ŠTEVILO ODGOVOROV

KORISTNOST MO

SO ŠKODLJIVI SO KORISTNI OBOJE NI ODOGOVORA

Na Sliki 7 je dečkova predstava dobrih in škodljivih bakterij, ki živijo v vodi in imajo lase, ušesa in noge.

Slika 8: Otroška risba dobrih in škodljivih bakterij

Na Sliki 8 je deček narisal velike bacile, ki imajo oči, usta in izrastke, s katerimi se lahko držijo. Nimajo pa rok in nog.

Slika 9: Otroška risba bacilov

Na Sliki 9 je deklica narisala majhne organizme, ki imajo noge in hodijo. Opazimo tudi obraz z očmi, nosom in usti.

Slika 10: Otroška risba majhnih organizmov

Slika 10 predstavlja bakterijo z očmi, usti, rokami in nogami. Živi povsod, dela škodo, povzroči, da zbolimo.

Slika 11: Risba bakterije

21 4.8.2 Diskusija za sklop pred opazovanjem

V sklopu pred opazovanjem smo preverjali otrokovo predznanje o mikroorganizmih. Iz analize risb lahko ugotovimo, da si pod pojmom mikroorganizem predstavljajo živo bitje, največkrat je to glavonožec ali pošast. Raziskave (Byrne, 2011; Bryne, Grace in Hanley, 2009; Nagy, 1953) so pokazale, da si otroci mikroorganizme najpogosteje predstavljajo kot mini različice živali, na primer kot zelo majhne črve ali hrošče, jih opisujejo z lastnostmi živali, ki so antropomorfne; na primer glava z deli obraza ali okončinami, kar se sklada z našimi risbami. Čeprav mikroorganizmov ne znajo opredeliti, vedo, da so živi in niso ljudje. Byrne (2011) je ugotovila, da 7-letniki mikroorganizme štejejo med živali, o čemer 11- in 14-letniki niso več prepričani, čeprav nekateri še vedno niso vedeli, kam jih uvrstiti. Razumevanje bioloških konceptov narašča s starostjo (Carey, 1985; Inagaki, Hatano, 2002; Piaget, 1929). Kar 83 % otrok si pod pojmom mikroorganizem predstavlja bakterijo, 11 % majhen organizem in 6 % bacile. Tako velik odstotek pri bakterijah verjetno lahko pripišemo temu, da so imeli pred kratkim v oddelku več primerov škrlatinke in so zato dali večji poudarek umivanju rok in pogovoru o bakterijah. Tudi Byrne (2011) navaja, da so 7-letniki najpogosteje uporabljali izraz »Kalček« za mikroorganizme, razumevanje se povečuje s starostjo, vendar so nekateri 11- in 14-letniki uporabljali izraz mikroorganizem za nek nadrejen organizem, ki je sposoben proizvajati druge, kot ugotavlja Simonneaux (2000). Zelo dobro pa razumejo, da izraz mikroorganizem pomeni nekaj zelo majhnega.

Antropomorfizem je v tej starosti j zelo pogost, saj mikroorganizme uvrščajo med živali, zato je 72 % otrok mikroorganizmom narisalo obraz in dele telesa. Otroci so povedali, da jih najdemo povsod (22 %), na rokah (22 %), kjer je zopet opazen vpliv povečanega poudarka na umivanju rok v času izbruha škrlatinke. V majhnih odstotkih so se pojavljali še drugi odgovori: v skalah, zemlji, travi, ustih in človeku. Polovica otrok je menila, da so mikroorganizmi škodljivi, kar se sklada z raziskavami Nagy, Maxted, Prout in Springer ter Ruckel (v Bryne, 2011).

4.8.3 Praktično delo otrok

Otroci so pod mikroskopom opazovali različne mikroorganizme. Videli so lahko paramecija, evglene in tudi kotačnike. Za uvodno motivacijo so si pogledali kozarec motne vode in ugotovili, da v njem ni videti nič živega. Pokazali smo jim tudi slikovne kartice in jim razložili, kaj bodo lahko opazili pod mikroskopom in kako ta sploh deluje.

Skupaj smo pripravili vzorec za opazovanje. Svoja opažanja so med mikroskopiranjem narisali in nato svojo risbo tudi razložili. Sodelovalo je 13 otrok, vendar niso bili vsi pripravljeni podati razlage svoje risbe.

Največ otrok (10) je narisalo evgleno (77 %), 5 otrok je narisalo kotačnike (38 %), 3 pa paramecija (23 %). Nekateri so narisali po dva mikroorganizma (Graf 6).

Graf 6: Delež narisanih mikroorganizmov

Pri vprašanju, kaj ste narisali, so se pojavljali različni odgovori (Graf 7): petkrat bacili (38 %), štirikrat evglena (30 %), dvakrat bakterija (15 %), enkrat paramecij in enkrat mikroorganizem (8 %).

Le dva otroka sta svojo risbo pravilno povezala z opazovanjem in poimenovala.

Graf 7: Deleži odgovorov otrok na vprašanje, kaj so narisali

Vsi otroci so opazili odsotnost okončin in človeških delov telesa. Štirje otroci (30 %) svoje risbe niso opisali, ostali so povedali (imena otrok so izmišljena):

0 2 4 6 8 10 12

ŠTEVILO ODGOVOROV

EVGLENA KOTAČNIK PARAMECIJ

0 1 2 3 4 5 6

ŠTEVILO ODGOVOROV

ODGOVORI OTROK

BACILI EVGLENA BAKTERIJA PARAMECIJ MIKROORGANIZEM

Ana: »Imajo repek. Se stisnejo in stegnejo naprej, notri imajo zelene pikice.«

Meta: »So zeleni in se premikajo.«

Gloria: »So sluzaste, nimajo oči, rok, nog, las, so kožnate barve in zelo hitre.«

Mitja: »Ima repek, da se lahko premika. Notri so pikice, da je strupen. Nimajo glave, nima nog, nima ust in mogoče je.«

Špela: »To je blatna boda in male zelene, ki hitro plavajo.«

Anita: »To je »higlena«. Imajo plavut, da se premikajo. Notri so pikice, sigurno ima usta, drugače ne morejo jesti.«

Beti: »Imajo špičko, s katero lezejo.«

Vera: »So kot lunce, premikajo se z repom, so čisto majhni.«

Nal: »Ima glavo, rep, jedo hrano, nimajo ust. Notri imajo mladičke.«

Primeri otroških risb med opazovanjem

Na Sliki 11 je evglena zelene barve, vidni so bički in pike v notranjosti. Svojo evgleno je deklica poimenovala »higlena« in ji narisala usta, saj jih po njenem mišljenju potrebuje, ker sicer ne more jesti. Na levi strani je narisala kotačnika, ki ima plavut, da se lahko premika.

Slika 12: Risba kotačnika in evglene

Na sliki 12 je deklica narisala evgleni, paramecija in smeti, ki plavajo v vodi.

Slika 13: Risba evglene in paramecija

Slika 13 predstavlja paramecija in evgleno. Deček je opazil, da se gibajo in premikajo z »repkom«, bičkom, da zagotovo jedo, a nimajo ust. V notranjosti paramecija je predvideval, da so in tudi narisal mladičke.

Slika 14: Risba evglene in paramecija

Na sliki 14 opazimo, da je deček napačno poimenoval opazovane mikroorganizme.

Povedal je, da imajo repek, s katerim se premikajo, da so v notranjosti pikice, ker je strupen. Ugotovil je tudi, da nimajo glave, nog in ust, ampak morda vseeno jedo.

Slika 15: Risba evglene in kotačnikov z napačnim poimenovanjem

4.8.4 Opazovanje plesni

Pripravili smo petrijevke za gojenje plesni v katere smo dali kruh. Ob tem smo si ogledali slike plesni, se pogovorili o njihovem nastanku in značilnostih. Otroci so nato dnevno opazovali, kaj se dogaja z nastavljeno kulturo. Primerjali in opazovali so plesen na kruhu in plesen na pomaranči. Po tednu dni smo si plesen ogledali in se ponovno pogovorili z otroki. Nato so plesen tudi mikroskopirali in svoja opažanja narisali.

Otroci so v skupnem intervjuju takoj po opazovanju plesni povedali:

1. Kaj vidiš na kruhu?

✓ plesen na kruhu

✓ pena

✓ bakterije 2. Kakšna je plesen?

✓ črna, bela in zlata

✓ modra, bela, črna, rumena

✓ nagnusna in smrdljiva

✓ mehka, da bi kar spal na njej 3. Zakaj je nastala?

✓ ker je bil kruh predolgo notri

✓ ker ni dihal

✓ ker je vroče in zaprto

✓ ker je notri in je plesniv 4. Bi ga sedaj smeli pojesti, je užiten?

✓ ni užiten

✓ ni dober

5. Je plesen živa ali mrtva?

✓ živa (9)

✓ mrtva (4)

6. Kaj se bo zgodilo, če kruh pustimo notri?

✓ zraslo bo in se povečalo

✓ nič kruha, nič plesni, nič bakterij

✓ nič ničesar

✓ še več plesni

7. Zakaj je plesen dobra, koristna?

✓ dobra, ker gnije stvari

✓ ker razgradi ostanke

✓ ker zgnijejo

✓ za nas je škodljiva, drugače pa dobra, da zgnijejo

✓ je škodljiva, ker napada stvari, ki jih mi jemo

Med mikroskopiranjem so otroci svoja opažanja tudi narisali. Risbe so odražale dejansko stanje plesni.

Primeri otroških risb plesni

Na Sliki 15 je deklica narisala plesen, spore, ki jih je poimenovala kroglice, ki jih ima kruh, ter dlačice – hife.

Slika 16: Risba plesni na kruhu

Slika 16 prikazuje plesen na kruhu s ptičje perspektive in po prerezu. Deček je povedal, da izgleda kot roke in zemlja.

Slika 17: Risba plesni od zgoraj in na prerezu Na Sliki 17 je deček narisal plesen, črtice (hife) in krogce (spore).

Slika 18: Risba plesni

Deklica je na Sliki 18 narisala kruh in plesen, uporabila je tudi barve.

Slika 19: Risba plesni v barvah 4.8.5 Diskusija za sklop med opazovanjem

Na otroških risbah, ki so nastale med opazovanjem mikroorganizmov, je zaznati največji delež evglen (69 %), nekateri so narisali tudi kotačnike (38%), saj jih je bilo v vzorcu kar veliko, paramecija je narisalo 23 % otrok. Risbe so zelo raznolike, iz njih ugotovimo, da so otroci dobro opazovali. Pri pogovoru jih je največ navedlo, da so narisali bacil, čeprav o tem nismo govorili. Ugotovitve se skladajo z raziskavo Brynove (2011), da otroci vseh starosti povezujejo mikroorganizme z boleznimi. V intervjuju so povedali, da mikroorganizmi nimajo nog, rok, vendar se premikajo, so živi. Enako je v svoji raziskavi ugotovila Bryne (2011), da 11-letniki povezujejo gibanje mikroorganizmov s škodljivostjo mikroorganizmov – če se mikroorganizem ne more premikati, ne more priti do človeka in povzročiti bolezni. 30 % otrok je na svoji risbi poimenovalo evgleno, saj je bila na preparatu dobro vidna. Opazili so, da se premika z bičkom. Strukturam v notranjosti so rekli krogci in to povezali s tem, da so strupeni ali da imajo v sebi mladičke. Sedemletni otroci namreč mikroorganizme uvrščajo med živali (Bryne, 2011).

V skupnem intervjuju po opazovanju plesni smo ugotovili, da imajo otroci veliko praktičnega, splošnega znanja o plesnih, ki so ga najbrž pridobili v domačem okolju.

Vedeli so, da plesniv kruh ni užiten, da je plesen živa, da je koristna za kroženje snovi v naravi, za nas pa škodljiva, če bi jo pojedli. Tudi risbe odražajo dejansko stanje plesni na kruhu. Niso pa razumeli, da je tudi koristna in se jo uporablja v različnih panogah.

29 4.8.6 Predstave otrok po opazovanju

Po tednu dni smo se z otroki ponovno pogovorili. Zaradi številnih obolenj jih je tudi tokrat sodelovalo le 13. Želeli smo preveriti njihovo razumevanje in učinek mikroskopiranja (praktičnega dela) na njihovo mišljenje. Otroci so ponovno narisali mikroorganizme, ki so jih opazovali z mikroskopom, in svojo risbo opisali. Na koncu smo naredili še individualni intervju z vsakim posebej in s tem ugotavljali spremembe v njihovem mišljenju.

Individualni intervju smo opravili v garderobi, kjer je vsak otrok narisal risbo, povedal mnenje in odgovoril na vprašanja. Odgovore smo ovrednotili s točkami po spodnji tabeli (Tabela 1).

Tabela 1: Ocenjevalna lestvica odgovorov Točke

So škodljivi ali koristni? Odgovori z oboje.

Na prvo vprašanje, kaj smo gledali pod mikroskopom, so otroci podali odgovore, ki so navedeni v Tabeli 2.

Čeprav so otroci z mikroskopi opazovali evglene, paramecije, kotačnike in plesni, so pogosto navajali bakterije (10 od 13 otrok). Iz rezultatov v tabeli (Tabela 2) lahko razberemo, da so si nekateri otroci zapomnili tudi izraze, kot so plesni, parameciji, evglene …)

Tabela 2: Izjave otrok na vprašanje, kaj smo gledali pod mikroskopom 1. »Bele pikice.«

2. »Plesniv kruh, bacile.«

3. »Kruh, bakterije«.

4. »Bakterije, tiste z bičkom in plesen.«

5. »Bacile, tiste debele, ki imajo okrog dlačice in lezejo.«

6. »Bakterije, plesen.«

7. »Bakterije, kruh s plesnijo.«

8. »Bakterije, evgleno, paramecija, plesen.«

9. »Bakterije, plesen.«

10. »Bacile, plesen.«

11. »Kruh.«

12. »Kruh, tiste, ki imajo špičko na glavi, paramecije.«

13. »Plesen od kruha, bakterije.«

Drugo vprašanje, kaj naredi mikroskop, otrokom ni povzročalo težav. Njihovi odgovori so v Tabeli 3. Kar 9 od 13 otrok je razumelo, da z mikroskopi povečamo sliko objekta, ki ga opazujemo.

Tabela 3: Odgovori otrok na vprašanje, kaj naredi mikroskop 1. »Da smo gledali.«

13. »Poveča bacile, da jih vidiš.«

Odgovori na tretje vprašanje, katere mikroorganizme poznaš , so predstavljeni v Tabeli 4. Večina navedb se tudi po izvedeni dejavnosti navezuje na bakterije, čeprav jih med dejavnostjo niso opazovali.

Tabela 4: Odgovori otrok na vprašanje, katere mikroorganizme poznaš 1. » Kruh in bele pikice.«

2. »Ne vem.«

3. »Ne vem.«

4. »Bakterije, virusi, drobne stvari, ki nam nagajajo na koži.«

5. »Bakterije, ki jih ne moremo videti.«

6. »Bakterije.«

7. »Majhne živali.«

8. »Bakterije.«

9. »Bakterije, plesni, bacili,«

10. »Bakterije.«

11. »Bacili, plesen.«

12. »Bakterije, plesen.«

13. »Bakterije, ki povzročajo bolezni, da se drug lahko naleze.«

Na četrto vprašanje, ali so mikroorganizmi živi, je 12 otrok odgovorilo z »da« in le eden z »ne«. Odgovori so predstavljeni v Grafu 8.

Graf 8: Delež odgovorov otrok na vprašanje, ali so mikroorganizmi živi ali ne DA

92%

NE 8%

DA NE

Odgovori na peto vprašanje, kje živijo mikroorganizmi, so predstavljeni v Tabeli 5.

Otroci so našteli veliko okolij, kje lahko najdemo mikroorganizme. Največ jih povezuje mikroorganizme z umazanim okoljem (blato, umazana voda).

Tabela 5: Odgovori otrok na vprašanje, kje živijo mikroorganizmi 1. »Povsod.«

8. »Na rokah, v blatu, na staremu kruhu.«

9. »Na naših rokah, v blatu.«

10. »Na našem telesu, v ustih.«

11. »Pod zemljo, na mizi, v umazani vodi, na rokah, v ustih.«

12. »Povsod, največ pa v blatu.«

13. »Na rokah, na plesnivih stvareh, v umazani vodi.«

Pri šestem vprašanju, ali lahko vse mikroorganizme vidimo s prostim očesom, so bili otroci enotni. Vseh 13 otrok je odgovorilo z »ne.«

Na sedmo vprašanje, ali so mikroorganizmi škodljivi ali koristni, je 8 otrok odgovorilo, da so koristni in škodljivi, 3 otroci, da so koristni, in 2, da so škodljivi. Odgovori so predstavljeni v Grafu 9.

Graf 9: Delež odgovorov otrok na vprašanje, ali so mikroorganizmi škodljivi ali koristni, po opazovanju

Na osmo vprašanje, ali imajo mikroorganizmi okončine, so vsi otroci odgovorili z »ne.«

Na zadnje, deveto vprašanje, ali se mikroorganizmi lahko premikajo, so vsi otroci odgovorili z »da.«

V Tabeli 6 je prikazano točkovanje odgovorov otrok glede na ocenjevalno lestvico odgovorov.

Tabela 6: Točkovanje odgovorov otrok ob končnem intervjuju Otrok

Graf 10 nam prikazuje deleže pravilnih, pomanjkljivih ali napačnih (brez odgovora) odgovorov otrok na posamezno vprašanje.

Graf 10: Odgovori otrok glede na seštevek točk posamezne kategorije

V Grafu 11 smo prikazali delež vseh pravilnih, pomanjkljivih in napačnih odgovorov.

Graf 11: Skupni seštevek odgovorov, glede na pravilnost odgovora

Primeri otroških risb po opazovanju

Na Sliki 19 je deček narisal paramecija, ki ga je poimenoval bakterija, še eno bakterijo, vodo in kruh s plesnijo. Zapomnil si je, da ima plesen na koncu spore in paramecij migetalke.

0 2 4 6 8 10 12 14

ŠTEVILO ODGOVOROV

Pravilen odgovor Pomanjkljiv odgovor Brez odgovora/napačen odgovor

64%

28%

PRAVILNI ODGOVORI POMANJKLJIVI ODGOVORI NAPAČNI ODGOVORI/BREZ ODGOVORA

Slika 20: Risba bakterije, paramecija in plesni na kruhu po opazovanju

Na Sliki 20 je deklica narisala evgleno, poimenovala jo je paramecij, in kruh, na katerem je plesen. Tudi ona je dodala velike spore na plesni.

Slika 21: Risba evglene in plesni na kruhu po opazovanju

Slika 21 predstavlja otrokovo bogato domišljijo: na njej so evglena, paramecij, bakterije in mesta, kje vse se nahajajo – otrok ve, da so povsod, da so živi in se premikajo.

Slika 22: Risba mikroorganizmov po opazovanju

Na Sliki 22 sta narisana evglena in parameciji, ki ju je deklica poimenovala bakterije v vodi. Sklepamo, da si je deklica zapomnila, kako smo pripravljali vzorec za opazovanje.

Slika 23: Risba evglene in paramecijev po opazovanju

Na Sliki 23 je deklica narisala lepo vidno evgleno z bičkom in na drugi strani paramecije, ki jih je poimenovala bakterije. Narisala je tudi blato z bakterijami. Razložila

je, da če se tega dotikamo, moramo zelo umiti roke. Vedela je, da so to mikroorganizmi.

Puščice nakazujejo, česa se ne smemo dotikati.

Slika 24: Risba evglene, blata, paramecija po opazovanju 4.8.7 Diskusija za sklop po opazovanju

Otroško mišljenje in znanje po opazovanju smo ocenjevali in analizirali na podlagi risb, otroških razlag in s pomočjo individualnega intervjuja. S slednjim smo ugotovili, da skoraj vsi otroci vedo, da so mikroorganizmi živi, da jih ne moremo videti s prostim očesom, s čimer lahko povezujemo tudi poznavanje mikroskopa oziroma stereo lupe.

Velik napredek v znanju se je pokazal pri vprašanju, ali so mikroorganizmi škodljivi ali ne, saj je kar 62 % otrok navedlo, da so koristni in škodljivi, kar je za 34 % več kot pred opazovanjem. Še vedno pa smo opazili omejeno poznavanje mikroorganizmov, ki jih v veliki večini povezujejo z boleznimi in slabo higieno (Ruiz-Gellardo, Panos, 2017).

Kot predstavnik mikroorganizmov je največkrat izpostavljena še vedno bakterija, se pa pojavlja še odgovor, ki se pred opazovanjem ni – plesen. Vsi otroci so navedli, da mikroorganizmi nimajo okončin (100 %), medtem ko je pred opazovanjem kar 72 % otrok mikroorganizmom narisalo okončine. Na vprašanje, kje najdemo mikroorganizme oziroma kje živijo, so se pojavljali različni odgovori. Otroci imajo težave pri razumevanju njihove vseprisotnosti, in čeprav prepoznajo različna življenjska okolja mikroorganizmov, jih večina še ne razume, da se pravzaprav lahko nahajajo kjerkoli (Nagy, 1953; Ruiz-Gellardo, Panos, 2017). Otroci so navajali predmete, ki se jih človek lahko dotakne, ali svoje roke, zrak, miza itd., kar vodi k že tolikokrat objavljeni napačni predstavi, da so mikroorganizmom dodeljene zgolj škodljive vloge.

Iz analize pravilnih, pomanjkljivih in napačnih odgovorov smo ugotovili, da prevladujejo pravilni odgovori, kar 64 %, 28 % odgovorov je pravilnih, vendar so pomanjkljivi, in le 8 % odgovorov je napačnih oziroma jih sploh ni.

Risbe kažejo, da so si otroci zapomnili, kaj smo opazovali, kako so videti posamezni mikroorganizmi. Največkrat izpostavljena in narisana je plesen, zelo natančno s hifami in sporami.

4.9 SKLEPI

Z magistrskim delom smo želeli ugotoviti, kakšne so predstave predšolskih otrok o mikroorganizmih, kako praktično delo vpliva na oblikovanje njihovih predstav ter otroci kako razumejo ekološko vlogo mikroorganizmov. Ker je pojem mikroorganizem za mlajše otroke zelo abstrakten, se jim taki znanstveni pojmi lahko podajajo le v obliki raziskovanja z lastno aktivnostjo, kjer v spodbudnem okolju in z naravno prirojeno radovednostjo pridejo do razumevanja (Brown, 2002, v Bryne, 2011).

Raziskovalno vprašanje 1: Kakšne so predstave predšolskih otrok (5–6 let) o mikroorganizmih?

Otroci so pred opazovanjem izkazali malo znanja o mikroorganizmih. Njihove risbe so prikazovale mikroorganizme kot glavonožce ali pošasti, ki imajo dele telesa, kot so roke, noge, oči in usta. V pogovoru so jih opredelili kot bakterije, majhne organizme in bacile. Na njihove odgovore je verjetno vplivala predhodna tema o higieni, o kateri so se pogovarjali z vzgojiteljico, ker so se v vrtcu pojavljali primeri bolezni škrlatinka.

Vzgojiteljica jim je predstavila pojma bacili in bakterije in ju seveda povezala s higieno rok. Otroci so navedli, da mikroorganizmi živijo povsod, na rokah, nekateri so podajali

In document PREDSTAVE PREDŠOLSKIH OTROK O MIKROORGANIZMIH (Strani 28-0)