2 PREGLED LITERATURE
2.1 OPREDELITEV PREDMETA NARAVOSLOVJE
V učnem načrtu je predmet naravoslovje opredeljen tako, da učenci pri pouku spoznavajo in razvijajo razumevanje naravoslovnih pojmov in zakonitosti, ki so podlaga za razumevanje pojavov v naravi, povezanosti med živo in neživo naravo ter relacij med zgradbo, lastnostmi in delovanjem živih in neživih sistemov v okolju. Učenci pri pouku naravoslovja oblikujejo odnos in stališča do sebe, okolja, narave in se zavedajo, kakšno odgovornost imajo glede ravnanja v skrbi za varnost in zdravje sebe in drugih. V zadnjih letih je v razredih uporabljena informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), ki nam omogoča, da učencem približamo pojave in procese, katere težko razložimo in prikažemo. Najmanj 40 odstotkov ur naravoslovja mora biti zasnovanih na aktivnih metodah dela. Poudarek je na eksperimentalnem raziskovalnem delu v razredu in na terenu. Eksperimentalno delo učencem omogoča, da se izurijo v zastavljanju raziskovalnih vprašanj, napovedovanju in postavljanju hipotez ter načrtovanju poskusov ter da znajo svoje delo pravilno ovrednotiti.
Učenci v šestem razredu opravijo 70 ur naravoslovja, v sedmem pa kar 105 ur naravoslovja.
Skupaj je to 175 ur (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik in Vičar, 2011). Naravoslovne vsebine so se povezovale že pri predmetu spoznavanje okolja, ki so ga učenci imeli v prvem, drugem in tretjem razredu, saj so raziskovali in odkrivali prepletenosti ter soodvisnosti v pojavih in procesih v naravnem in družbenem okolju (Ministrstvo za šolstvo in šport ‒ Spoznavanje okolja, 2011). Predmet naravoslovje in tehnika v osnovni šoli se je nato v četrtem in petem razredu nagradil v predmet naravoslovje in tehnika. Usmerjen je bolj v razvoj in nadgradnjo naravoslovnega in tehničnega znanja, spretnosti in stališč. Učenci s predmetom pridobijo naravoslovno znanje in spretnosti za razumevanje, razlago in reševanje različnih situacij in vprašanj s področja naravoslovja (Ministrstvo za šolstvo in šport ‒ Naravoslovje in tehnika, 2011).
2.1.1 Učni načrt naravoslovja za osnovno šolo
V učnem načrtu so v ospredju cilji, ki so usmerjeni v razvijanje naravoslovnih kompetenc. Pri predmetu naravoslovje se bodo učenci naučili razumeti temeljne naravoslovne koncepte in njihovo uporabo, znali bodo uporabljati strokovno izrazoslovje pri opisovanju predmetov, pojavov, procesov in zakonitosti. Poleg tega se bodo naučili, kako pridobivati različne informacije, obdelati podatke in jih pravilno ovrednotiti. Znali bodo interpretirati podatke in jih povezovati z drugimi teorijami. Naučili se bodo uporabljati informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) za zbiranje, shranjevanje, iskanje informacij. Razvijali bodo eksperimentalne spretnosti, pridobljene podatke bodo tudi pravilno interpretirali. Tako ne bodo razvijali le učnih kompetenc, ampak tudi svoja stališča in odnos do naravnega in antropogenega okolja ter oblikovali pozitiven in odgovoren odnos do narave. Naučili se bodo spoštovati vse oblike življenja in poskušali prepoznati in razumeti okoljsko problematiko ter aktivno sodelovati in preprečevati onesnaženja okolja (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik in Vičar, 2011).
2.1.2 Stališča učencev do naravoslovja
Naravoslovne vsebine se skozi različna predmetna področja prepletajo že od 1. razreda do 9.
razreda. V Sloveniji je zanimanje učencev za učenje naravoslovnih vsebin izjemno nizko, zanimivo pa je to, da je pri deklicah zanimanje večje kot pri dečkih. Iz raziskav so ugotovili, da bi učenci želeli več znanja s področja živalskega kot rastlinskega sveta (Skurjeni, Dolinšek in
3
Strašek, 2008). Na odnos do predmeta izredno vplivajo otrokova osebnost, starši, sorojenci, sovrstniki in učitelji. Poleg tega ima zelo pomembno vlogo tudi motivacija, katero povezujemo s tem, ali je bil učenec uspešen ali ne, s tem pa poraste zanimanje za predmet ali pa tudi ne.
Znanstveniki odkrivajo tipične vzorce dejavnikov, ki vplivajo na naravoslovje, to so učiteljeva vloga, odkrivanje in zavedanje naravoslovja kot pomembne vede, dojemanje naravoslovja v razredu kot neko zanimivo in zabavno izkušnjo. Glede na to, da so v razredu prisotni tako dečki kot deklice, se zanimanje razlikuje tudi glede na spol, kot je bilo že prej omenjeno, saj je naravoslovje pri deklicah bolj priljubljeno kot pri dečkih. Najpomembnejše obdobje, pri katerem otrok oblikuje odnos do naravoslovja, je starost med osem in trinajst let. Raziskave so pokazale, da so učenci veliko bolj motivirani za učenje naravoslovnih vsebin in aktivno sodelovanje pri pouku, če doseženo naravoslovno znanje cenijo in prepoznajo kot koristno za nadaljnje šolanje (Ignjatovič, 2015).
V osnovnih šolah predstavlja velik problem poučevanje o rastlinah, saj se učencem ta tema ne zdi tako zanimiva kot tema o živalih. Poleg tega je velik problem razumevanja konceptov, povezanih z rastlinami, kar je bilo razvidno z dokumentiranimi napačnimi predstavami o fotosintezi in prehrani (Schussler, 2008). Otroci, stari od 10 do 13 let, morajo razumeti, da cvet vsebuje strukture, ki proizvajajo jajčne spolne celice in moške spolne celice. Raziskave kažejo, da učenci težko razumejo koncepte, povezane z razmnoževanjem rastlin, ter da iz cvetov nastanejo plodovi. Težave imajo tudi z razumevanjem opraševanja, ki je povezano s spolnim razmnoževanjem. Nekateri učenci pa vedo za opraševanje, a kljub temu ne znajo povezati tega procesa z nespolnim razmnoževanjem (Schussler, 2008). Učenci izkazujejo nizko razumevanje o tem, kako se razmnožujejo rastline, zlasti v povezavi s pridelavo sadja in mehanizmi spolnega razmnoževanja. Slabo razumevanje razmnoževanja pri rastlinah je posledica tega, da učenci redko opazujejo rastlino skozi njen celoten življenjski krog. Študija E. Schussler (2008) je pokazala, da učenci razumejo, da je sadje plod neke rastline, vendar ne vedo, da je cvet mesto, na katerem pride do oploditve. Razumejo, da je opraševanje povezano z razmnoževanjem rastlin, vendar ne povežejo vloge premika pelodnega zrna do plodnice, kjer pride do oploditve in razvoja zarodka (Schussler, 2008).
Rast in razvoj rastlin je osnovni znanstveni koncept, ki ga morajo usvojiti učenci v osnovni šoli.
Posebej pomembno je, da znamo učencem v zgodnjih letih predstaviti in pri njih razviti pojmovno razumevanje značilnosti življenjskih krogov organizmov ter interakcij med organizmi in njihovim okoljem. Osredotočenje na značilnosti rastlin je v zgodnjih razredih osnovne šole zelo pomembno, saj nekateri dokazi kažejo, da otroci v tem (starostnem) obdobju razvijajo svojo sposobnost opazovanja rastlin in predpostavke o pomembnosti rastlin, kasneje pa se njihov interes za rastline vedno bolj niža (Zangori in Forbes, 2014).
2.1.3 Učitelji in njihov odnos naravoslovja
Delo učitelja zahteva veliko raznolikega znanja in spretnosti, kar pomeni, da mora dobro poznati učne vsebine, strategije poučevanja ter znati načrtovati, kako bo najbolje in najbolj kakovostno izpeljal šolsko uro z raznolikimi učenci. Učitelj mora dobro poznati kurikulum, hkrati pa mora poznati tudi poučevanje posameznih vsebin (specialne didaktike), dobro mora poznati svoje učence, da bo lažje reagiral ob določenih situacijah. Pomembno je tudi izobraževalo okolje, da se v njem učitelj znajde in da pouk poteka tekoče, brez iskanja stvari po učilnici. Obenem pa mora poznati tudi cilje in vrednote izobraževanja (Kyriacou, 1997). Za to mora učitelj poglobljeno preučiti lastno delo ter se učiti iz napak in izkušenj (Košir, 2017).
Vzdušje v razredu, ki ga ustvari učitelj, je zelo pomembno, saj ima velik vpliv na učenčevo motiviranost in splošen odnos do predmeta. Zato mora učitelj vzpostaviti pozitivno
4
razpoloženje v učilnici. Za učenje je najbolj spodbudno vzdušje, ki je obenem osmišljeno, odločno, delovno, sproščeno in polno človeške topline (Kyriacou, 1997). Zelo priporočljivo je, da učitelji v razredu spodbujajo učence in jim vzbujajo radovednost do predmeta. Učitelj naj jim poskuša vzbuditi odgovornost do učenja, spodbuja njihovo kreativnost, prilagodljivost, samostojnost, vztrajnost in objektivnost. Vsa ta stališča učenci razvijajo skozi dober primer oziroma zgled. Ta vzgled naj bi predstavljal učitelj (Ignjatovič, 2015). Njegova vloga je torej, da mora ustvarjati spodbudno učno okolje, pri katerem bodo učenci odkrivali, ustvarjali in oblikovali (spo)znanja skozi postopke, kot so opazovanje, primerjanje, uvrščanje, napovedovanje, dokazovanje, eksperimentiranje, reševanje problemov itn. (Ministrstvo za šolstvo in šport ‒ Naravoslovje, 2011).
Zelo pomembna zahteva, ki jo mora učitelj obvladati, je hitro odzivanje na neprijetne situacije, kar pomeni, da mora prilagajati učno uro. Učitelji z veliko izkušnjami imajo prednost, da se bolje znajdejo kot učitelji začetniki, katerim predstavlja to velik stres. Recept za uspešnega učitelja je, da mora biti strog, a pošten, kar pomeni, da je do vseh učencev enak (Kyriacou, 1997).
Učitelj mora dobro poznati sodobne znanstvene koncepte, s katerimi bo lažje razumel določena vedenja učencev. To pomeni, da si učitelj s širokim znanjem odsotnost učnega prizadevanja pri nekem učencu ne bo razlagal z lenobo ali s tem, da ima učenec pomanjkanje določenih sposobnosti, temveč bo iskal vzroke, ki mu bodo omogočili, da bo lažje razumel takega učenca in poskušal z njim delati na drugačen način (Košir, 2017).
5