Slika 4: Taja, 2. a Slika 5: Viktor, 2. a Slika 6: Gaj, 2. a
Slika 7: Ažbe, 2. a Slika 8: Nina, 2. a
Tudi risbe sleparjev so zelo domiselne in inovativne. Dva učenca sta narisala enega sleparja, en učenec pa je narisal oba. Med risbami ni nobenih podobnosti.
Slika 9: Oskar, 2. a Slika 10: Matic, 2. a Slika 11: Mak, 2. a
43 2. b razred – gledanje risanke Cesarjeva nova oblačila
Od 20 učencev jih je 11 narisalo cesarja, devet pa sleparja. Pet učencev je narisalo enega sleparja, štirje učenci so narisali oba.
Cesar v risanki ima sive lase in brke, je močne postave in obraza, nosi oblačila roza barve, na glavi pa ima zlato krono in roza čepico.
Oba sleparja sta suhe postave, en je nizek s temnimi lasmi, brki in koničasto črno brado, drug pa je visok, s svetlejšimi lasmi in brki. Oblečena sta v belo srajco in rumen oz. moder brezrokavnik, okrog vratu imata rutico.
Cesarju je brke narisalo šest učencev. V roza oblačila ga je obleklo kar sedem učencev.
Slika 12: Maksim, 2. b Slika 13: Tarik, 2. b Slika 14: Nik, 2. b
Dva učenca sta narisala golega cesarja, od tega mu je ena učenka narisala roza spodnje perilo, takšno, kot ga ima v risanki.
Slika 15: Anže, 2. b
Na risbah dveh učenk je cesar pred velikim ogledalom, takšnim, kot je bilo v risanki.
44
Slika 16: Sara, 2. b Slika 17: Hana, 2. b
Dva učenca sta narisala čepico, sedem jih je narisalo krono, cesar, ki sta ga narisala dva učenca, pa nima ničesar na glavi. Le en učenec je cesarja narisal popolnoma drugačnega, kot je bil prikazan v risanki. Risbe cesarjev so si bile med seboj zelo podobne.
Pri risbah krojačev ni bilo toliko podobnosti s krojačema prikazanima v risanki kot pri cesarju. Najbolj so učenci posnemali koničasto brado, narisali so jo trije učenci. Noben učenec ni krojačev narisal v enakih oblačilih, kot sta jih nosila v risanki.
Slika 18: Marko, 2. b Slika 19: Žiga, 2. b Slika 20: Aleks, 2. b
Hipotezo, da poslušanje pravljice pri otrocih sproži bogatejše domišljijske podobe kakor gledanje risanke, lahko potrdimo. Risbe učencev, nastale po poslušanju pravljice, se med seboj zelo razlikujejo, med njimi ni podobnosti. Vsak učenec je književni lik narisal po svoji izoblikovani predstavi. To pa ne drži za risbe, nastale po gledanju risanke. Risbe učencev so si namreč med seboj zelo podobne, učenci so iz risanke posnemali marsikaj. Tako kot je napisano zgoraj, lahko podobnosti opazimo v upodobitvi cesarjevega oblačila, brk, njegove postave, ogledala, pa tudi v upodobitvi krojačev, podobnost je predvsem v bradi. Učenci so večinoma za risanje uporabljali barve, ki so jih videli v risanki.
HIPOTEZA 2: Slikanice zavirajo razvoj domišljije otrok.
2. c razred – poslušanje interpretativnega branja pravljice Cesarjeva nova oblačila in ob tem gledanje slikanice Cesarjeva nova oblačila
13 učencev je narisalo cesarja, pet pa jih je narisalo krojača oz. sleparja.
45 Krojača oz. sleparja sta v slikanici prikazana v rdečem oblačilu z belimi rokavi in nogavicami, na glavi pa nosita rdečo čepico. En slepar ima brado, drugi pa je brez nje.
Cesar upodobljen v slikanici ima zlato-rdečo krono, zlato oblačilo z rdečo lento in zlato-rdeče žezlo. Na eni ilustraciji je gol in brez krone, ko preizkuša nova oblačila.
Pet učencev je cesarju v rokah narisalo žezlo.
Slika 21: Davor, 2. c Slika 22: Niko, 2. c Slika 23: Žan, 2. c
Dve učenki sta cesarja narisali golega, ena ga je narisala z zlato-rdečo krono in žezlom.
Slika 24: Karina, 2. c Slika 25: Kaja, 2. c
Na naslovnici je cesar v belem oblačilu, takšnega je narisala tudi ena učenka.
46
Slika 26: Tara, 2. c
Osem učencev je cesarja narisalo popolnoma drugačnega, kot je bil prikazan v slikanici. Od tega je sedem učencev cesarja narisalo brez krone.
Slika 27: Žiga, 2. c Slika 28: Almedina, 2. c Slika 29: Mia, 2. c En učenec je narisal popolnoma takšnega sleparja, kot je v slikanici – v rdeče-belem oblačilu z rdečo čepico. Skoraj takšnega sleparja, kot je prikazan v slikanici, sta narisala še dva učenca.
Slika 30: Lovro, 2. c Slika 31: Tolja, 2. c Slika 32: Sergej, 2. c
Druga dva učenca sta narisala drugačna sleparja, po svojih predstavah.
47
Slika 33: Erin, 2. c Slika 34: Simon, 2. c
Hipotezo, da slikanice zavirajo razvoj domišljije otrok, lahko potrdimo. Na risbah učencev je namreč precej podobnosti z ilustracijami v slikanici. Kot je napisano zgoraj, je veliko učencev cesarju narisalo krono in žezlo v roki, nekateri so narisali zlato-rdečega, torej čisto takšnega, kot je v slikanici. Nič drugače ni bilo niti pri risanju sleparjev. En učenec je narisal popolnoma enakega sleparja, kakršnega je videl v slikanici. Tako kot na ilustracijah v slikanici tudi na risbah učencev prevladujeta rumena oz. zlata in rdeča barva.
ANKETNI VPRAŠALNIK
Odnos učencev do branja, pravljic in risank ter zavzemanje staršev za bralno in medijsko vzgojo svojih otrok smo preverili z anketnim vprašalnikom.
Ko so učenci končali z risanjem, smo jim povedali, da jih čaka še zadnja naloga, in sicer izpolnjevanje anketnih vprašalnikov. Učiteljica 2. a razreda nam je povedala, da jih nekateri učenci ne bodo zmogli prebrati sami, zato smo glasno brali vprašanja in možne odgovore.
Tudi v 2. c razredu smo pomagali z branjem. Učiteljica 2. b razreda nam je rekla, da vsi učenci dobro berejo in da bodo anketni vprašalnik zmogli izpolniti sami. Vsem učencem smo na začetku povedali, da pri vsakem vprašanju obkrožijo samo en možen odgovor. Nekateri učenci so rekli, da zanje velja več stvari, pojasnili smo jim, da obkrožijo tisto, kar pri njih prevladuje in se največkrat pojavlja. Nekateri otroci so kljub temu obkrožili več kot en odgovor, zato smo jih vprašali, kaj zanje bolj drži in jim pomagali pri odločitvi za en odgovor.
Analizo smo izvedli v programu IBM SPSS (verzija 22). Pripravili smo osnovne frekvenčne tabele in v programu Excel izdelali še grafe. Na podlagi teh rezultatov smo potrdili oz. ovrgli zastavljene hipoteze.
V raziskavi je sodelovalo 59 učencev 2. razreda, od tega 30 (50,8 %) dečkov in 29 (49,2 %) deklic. Zaradi majhnega števila udeležencev rezultatov raziskave ne moremo posploševati.
Spol učenca Število
učencev Število učencev v odstotkih
Veljaven odstotek
Kumulativni odstotek
Odgovori Deček 30 50,8 50,8 50,8
Deklica 29 49,2 49,2 100,0
Skupaj 59 100,0 100,0
Tabela 1: Anketiranci glede na spol
48 Na začetku smo postavili preprosto vprašanje, s katerim smo želeli doseči, da se učenci sprostijo in opustijo morebiten strah pred odgovarjanjem na vprašanja anketnega vprašalnika.
Učence smo torej motivirali z vprašanjem »Kako najraje preživljaš prosti čas?«.
Kako najraje preživljaš prosti čas?
Tabela 2: Odgovori na vprašanje: Kako najraje preživljaš prosti čas?
Največ učencev, in sicer 32 (54,2 %), je odgovorilo, da se v prostem času najraje igrajo. Drugi najpogostejši odgovor, izbralo ga je 17 učencev (28,8 %), je bil, da se najraje pogovarjajo s prijatelji in z družino. Odgovora »gledam televizijo« in »berem knjige« je izbralo enako število učencev – vsakega po štirje učenci (6,8 %). V prostem času pa najraje igrata igrice na telefonu in na računalniku le dva učenca (3,4 %).
HIPOTEZA 3: Dandanes učenci raje gledajo risanke, kot pa berejo pravljice.
Učence smo v anketi spraševali, ali imajo radi pravljice in risanke, kaj od tega imajo raje, pa smo preverjali z vprašanjem »Ali raje gledaš risanke ali bereš pravljice?«. V nadaljevanju so predstavljene frekvenčne tabele za posamezno vprašanje, rezultati pa so prikazani tudi grafično.
Tabela 3: Odgovori na vprašanje: Imaš rad/-a pravljice?
Pravljice ima rada velika večina učencev 2. razreda, in sicer 96,6 % vseh, ki so odgovorili na vprašanja v anketi. Samo 2 učenca (3,4 %) sta odgovorila, da pravljic ne marata.
49 Odgovori na 2. vprašanje: Imaš rad/-a pravljice? Zakaj?
DEČKI DEKLICE
Zato ker me spravijo v dobro voljo.
Zato ker so smešne (2 dečka).
Všeč so mi dogodivščine v pravljicah.
Ker spoznam kaj novega.
Ker so poučne.
Zato ker vedno odkrijem nove pravljice.
Zato ker veliko izveš.
Ker so dogodivščine v njej.
Zato ker so moje najljubše.
Zato ker je tam lahko tudi nekaj smešnega.
Da lahko lažje zaspim.
Zato ker potem pišemo zgodbo.
Brez odgovora (4 deklice).
NE Ker mi je dolgčas. Zato ker so otročje.
Tabela 4: Odgovori na vprašanje: Imaš rad/-a pravljice? Zakaj?
Opombe: Zaradi dobesednega prepisa odgovorov z anketnih vprašalnikov so možne pravopisne napake.
Pri drugem vprašanju so učenci odgovarjali tudi na odprto vprašanje »Zakaj?«, s čimer so pojasnili svoj odgovor. Najpogostejši odgovori dečkov so bili, da imajo radi pravljice, ker so zanimive, zabavne, smešne in ker jih pomirjajo. Trije dečki niso napisali odgovora. En deček je napisal, da pravljic ne mara, ker ga dolgočasijo. Najpogostejši odgovori deklic na zastavljeno vprašanje pa so, da imajo pravljice rade, ker so zanimive, zabavne, so jim všeč in ker ponujajo veliko novega. Štiri deklice niso napisale odgovora. Ena deklica je napisala, da pravljic ne mara, ker so otročje.
Imaš rad/-a risanke?
Tabela 5: Odgovori na vprašanje: Imaš rad/-a risanke?
Tudi risanke ima rada večina učencev (83,1 %), vendar je delež tistih, ki so odgovorili z DA, malo nižji kot v primeru pravljic. Risank ne mara 10 (16,9 %) vprašanih učencev.
50 Odgovori na 10. vprašanje: Imaš rad/-a risanke? Zakaj?
DEČKI DEKLICE
DA Ker se naučim kaj novega.
Ker so dobre (6 dečkov).
Zato ker so nekatere risanke poučne.
Ker so zabavne (4 dečki).
Zato ker so mi všeč (3 dečki).
Ker so zanimive (3 dečki).
Ker mi je dolgčas.
Zato ker je lepo.
Zaradi iz risanke se lahko nekaj naučimo.
Zato ker je kung fu panda smešna.
Ker se v njih dogaja nekaj zanimivega.
Zato ker so pravljične.
Rada gledam risanke ker so mi všeč (2 deklici).
Ko mi je dolgčas jih pogledam.
Zato ker je zabavno.
Zato ker sem raje na svežem zraku.
Ker niso poučne.
Zato ker so kdaj tudi dolgočasne.
Brez odgovora.
Tabela 6: Odgovori na vprašanje: Imaš rad/-a risanke? Zakaj?
Opombe: Zaradi dobesednega prepisa odgovorov z anketnih vprašalnikov so možne pravopisne napake.
Pri desetem vprašanju so učenci odgovarjali tudi na odprto vprašanje »Zakaj?«, s čimer so pojasnili svoj odgovor. Najpogostejši odgovori dečkov so bili, da imajo risanke radi, zato ker so dobre, zabavne, zanimive in ker so jim všeč. Odgovora nista napisala dva dečka. Štirim dečkom risanke niso všeč, ker so otročje, nezanimive in ker jih gledajo. Največ deklic ima risanke rado, ker so zanimive, smešne, zabavne in ker so jim všeč. Odgovora ni napisala ena deklica. Zelo zanimivi pa so odgovori deklic, ki so pojasnili, zakaj ne marajo risank. Napisale so, da povzročajo glavobol, so dolgočasne, niso poučne ter da jih ne marajo, ker moraš biti pri miru in so raje na svežem zraku. Ena učenka pojasnila ni zapisala.
Spodnji graf nam grafično prikaže odgovore na zastavljeni vprašanji. Iz grafa lahko razberemo, da ima več otrok rado pravljice oz. več otrok ne mara risank.
51
Slika 35: Grafični prikaz: Ali imajo učenci raje pravljice ali risanke?
Preverili smo še, ali učenci raje gledajo risanke ali berejo pravljice.
Ali raje gledaš risanke ali bereš pravljice?
Število
Tabela 7: Odgovori na vprašanje: Ali raje gledaš risanke ali bereš pravljice?
Iz tabele je razvidno, da učenci raje berejo pravljice, saj je tako odgovorila več kot polovica učencev (57,6 %).
Odgovori na 16. vprašanje: Ali raje gledaš risanke ali bereš pravljice? Zakaj?
DEČKI DEKLICE
RISANKE Ker se naučim veliko novega.
Ker se v njih dogaja nekaj
Raje imam risanke, ker so smešne zelo.
Všeč so mi ker jih rada gledam.
Zato ker je to bolj zabavno.
Ker v risankah junaki govorijo in se premikajo, v pravljicah pa samo berem.
Berem stokrat več.
52 Zato ker so mi všeč.
Ker so smešne.
Zato ker so smešne in zabavne.
Ker doma nimam nobene zanimive knjige.
Ker lahko gledam.
Zato ker je branje dolgčas.
PRAVLJICE Ker ima televizija veliko sevanja.
Ker so za oči neškodljive.
Zato ker so bolj zanimive.
Ker so mi bolj zanimive.
Zato ker so mi bolj zanimive.
Zaradi da lahko berem zanimive
Ker je pravljica bolj pametna kot risanka.
Zato ker so pravljice poučne.
Ker so bolj poučne.
Zaradi tega ker se veliko naučiš.
Zato, ker se več naučiš.
Ker se iz pravljic kaj naučim. Kot recimo bolj tekoče branje. in ker lahko napišem jaz kakšno zgodbo.
Ker me pomirjajo.
Zabavne so, veliko se dogaja, dobre so.
Brez odgovora.
Tabela 8: Odgovori na vprašanje: Ali raje gledaš risanke ali bereš pravljice? Zakaj?
Opombe: Zaradi dobesednega prepisa odgovorov z anketnih vprašalnikov so možne pravopisne napake.
V tabeli so prikazani odgovori dečkov in deklic. Najpogosteje so dečki zapisali, da imajo raje risanke, ker so zabavne, smešne in poučne. Zanimiv je odgovor dečka, da raje gleda risanke, ker doma nima nobene zanimive knjige. Najpogostejši odgovori dečkov, ki so se odločili za pravljico, pa so, da so pravljice bolj zanimive, zabavne, poučne in zdrave, saj ne škodujejo boljše branje in vajo branja ter ker ne škodujejo zdravju tako kot risanke.
53
Slika 36: Grafični prikaz: Ali učenci raje gledajo risanke ali berejo pravljice?
Na podlagi rezultatov lahko postavljeno hipotezo zavržemo: Učenci, ki so izpolnili vprašalnik, imajo radi tako pravljice kot tudi risanke, vendar pa je delež učencev, ki raje berejo pravljice, večji od deleža učencev, ki raje gledajo risanke.
HIPOTEZA 4: Starši si za bralno vzgojo svojih otrok ne prizadevajo dovolj.
Na bralno vzgojo se nanaša več vprašanj (Kako pogosto doma bereš? Te pri branju starši poslušajo? Ti starši berejo/pripovedujejo pravljice? Kako pogosto ti starši berejo/pripovedujejo pravljice? Se s starši pogovarjaš o prebrani/poslušani pravljici? Kje dobiš knjige za branje? Kdo izbere knjige za branje?). V nadaljevanju so prikazane frekvenčne tabele in analiza teh tabel.
Kako pogosto doma bereš?
Število učencev
Število učencev v
odstotkih
Veljaven odstotek
Kumulativni odstotek
Odgovori Vsak dan 18 30,5 30,5 30,5
Več kot enkrat na
teden 19 32,2 32,2 62,7
Enkrat na teden 15 25,4 25,4 88,1
Enkrat na mesec 7 11,9 11,9 100,0
Skupaj 59 100,0 100,0
Tabela 9: Odgovori na vprašanje: Kako pogosto doma bereš?
42.4%
57.6%
Ali raje gledaš risanke ali bereš pravljice?
risanke pravljice
54
Tabela 10: Odgovori na vprašanje: Te pri branju starši poslušajo?
Ti starši berejo/pripovedujejo pravljice?
Tabela 11: Odgovori na vprašanje: Ti starši berejo/pripovedujejo pravljice?
Kako pogosto ti starši berejo/pripovedujejo pravljice?
Število
Tabela 12: Odgovori na vprašanje: Kako pogosto ti starši berejo/pripovedujejo pravljice?
Se s starši pogovarjaš o prebrani/poslušani pravljici?
Število učencev
Tabela 13: Odgovori na vprašanje: Se s starši pogovarjaš o prebrani/poslušani pravljici?
55
Tabela 14: Odgovori na vprašanje: Kje dobiš knjige za branje?
Kdo izbere knjige za branje?
Tabela 15: Odgovori na vprašanje: Kdo izbere knjige za branje?
30,5 % učencev doma bere vsak dan. 32,2 % učencev pa je odgovorilo, da doma berejo več kot enkrat na teden. Večino učencev (67,8 %) straši pri branju poslušajo. Več kot polovici učencev (55,9 %) starši berejo/pripovedujejo pravljice. Veliko staršev bere/pripoveduje pravljice enkrat na teden (22,0 %) oz. vsak dan (20,3 %). Približno kar tretjini učencev (30,5
%) pa starši nikoli ne berejo/pripovedujejo pravljic. Učenci se o prebrani/poslušani pravljici s starši večinoma (66,1 %) ne pogovarjajo. Knjige za branje učenci dobijo doma (62,7 %) oz. si jih izposodijo v knjižnici (30,5 %), redko pa jih kupijo (6,8 %). Knjige, ki jih berejo, si učenci v veliki večini izberejo sami (84,7 %), drugim pa jih izberejo starši.
Starši sicer večinoma spodbujajo otroke k branju, saj je delež staršev, ki otroke doma spodbuja k branju vsak dan oz. več kot enkrat na teden, večji od deleža staršev, ki otroke spodbujajo k branju le enkrat na teden, najmanjši pa je delež staršev, ki otroke k branju spodbujajo samo enkrat na mesec. Starši pogosto tudi poslušajo otroke pri branju. Dobro je tudi, da ima večina družin knjige za branje doma, prav tako je pogosta izposoja knjig v knjižnici, s tem jih približajo otrokom. Vendar lahko kljub temu hipotezo potrdimo, starši si za bralno vzgojo otrok namreč ne prizadevajo dovolj. Stanje se poslabša pri branju staršev otrokom, saj je delež staršev, ki berejo oz. pripovedujejo pravljice svojim otrokom, le nekoliko večji od deleža staršev, ki tega ne počnejo. Kar tretjina staršev svojim otrokom ne bere nikoli, naslednji največji delež pa je delež staršev, ki svojim otrokom berejo samo enkrat na teden. Velika večina staršev se s svojim otrokom o prebrani oz. poslušani pravljici ne pogovarja in tako ne razvijajo njihove kritičnosti do besedila ter tudi ne skrbijo za razvoj
56 pismenosti. Starši ne sodelujejo pri izbiri knjig za branje, tako da so otroci prepuščeni sami sebi, starši jim ne svetujejo in jih ne vodijo k izbiri kvalitetnih literarnih del.
HIPOTEZA 5: Starši si za medijsko vzgojo svojih otrok ne prizadevajo dovolj.
Tudi medijsko vzgojo staršev smo preverjali z več vprašanji (Koliko časa na dan gledaš risanke? Kje dobiš risanke? Kdo izbere risanke, ki jih gledaš? Se starši pogovarjajo s tabo o vsebini risanke, ki si jo gledal/-a?).
Koliko časa na dan gledaš risanke?
Število
Tabela 16: Odgovori na vprašanje: Koliko časa na dan gledaš risanke?
Kje dobiš risanke?
Tabela 17: Odgovori na vprašanje: Kje dobiš risanke?
Kdo izbere risanke, ki jih gledaš?
Število
Tabela 18: Odgovori na vprašanje: Kdo izbere risanke, ki jih gledaš?
57 Se starši pogovarjajo s tabo o vsebini risanke, ki si jo gledal/-a?
Število
Tabela 19: Odgovori na vprašanje: Se starši pogovarjajo s tabo o vsebini risanke, ki si jo gledal/-a?
Največ učencev (52,2 %) risank ne gleda vsak dan; 25,4 % učencev pa je odgovorilo, da risanke gleda pol ure ali manj na dan; več kot dve uri na dan gleda risanke 10,2 % učencev.
Skoraj vsi učenci risanke gledajo na televiziji (93,2 %), redki (6,8 %) jih gledajo na internetu.
Pri tem si učenci risanke izberejo sami (88,1 %); samo dobri desetini učencev risanke izberejo starši. O vsebini gledane risanke se starši s svojimi otroki večinoma (88,1 %) ne pogovarjajo.
Prav tako lahko na podlagi rezultatov, ki so prikazani zgoraj, potrdimo hipotezo, da si starši ne prizadevajo dovolj niti za medijsko vzgojo. Večina učencev risank sicer ne gleda vsak dan, tako da starši skrbijo za omejevanje preživljanja njihovega časa pred televizijo. Velika večina učencev si risanke na televiziji izbere sama, staršev torej ne zanima, kaj gledajo njihovi otroci.
Ne skrbijo, da bi znali kritično izbirati primerne in poučne vsebine, saj se z otroki o tem, kar gledajo, niti ne pogovarjajo.
10. Sklep
Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima pravljica v različnih oblikah – pravljica v knjižni obliki, pravljica v obliki risanke in pravljica v obliki slikanice – na razvoj domišljije otrok. Prav tako nas je zanimal odnos otrok do pravljic in risank ter ali starši skrbijo za bralno in medijsko vzgojo svojih otrok.
Iz pridobljenih podatkov lahko povzamemo, da pravljica v knjižni obliki v največji meri spodbuja domišljijo otrok. Tako risanka kot tudi slikanica zavirata razvoj domišljije in s tem oblikovanje domišljijskih predstav učencev.
Učenci, ki so poslušali interpretativno branje pravljice, so narisali najbolj domiselne in originalne risbe. Njihovi narisani književni junaki so se med seboj zelo razlikovali, opaziti ni bilo nobenih podobnosti. To pomeni, da so imeli učenci pri oblikovanju predstav prosto pot in so torej lahko ustvarili popolnoma lastne podobe.
Na drugi strani pa so se pri učencih, ki so gledali risanko in med poslušanjem
Na drugi strani pa so se pri učencih, ki so gledali risanko in med poslušanjem