Analiza dobljenih podatkov kaže, da dvoletniki še ne uporabljajo tehnike križnega plezanja po letveniku navzgor in navzdol (niti dečki niti deklice). Uporabljajo pa soročno tehniko plezanja in istostransko tehniko plezanja po letveniku navzgor. Zadnje omenjeno pleza 33
% dečkov deklic pa 6 % manj, kar je 27 %. Soročno tehniko plezanja po uporablja 67 % dečkov in 73 % deklic. Se pravi, da pri plezanju navzgor več deklic pleza na lažji stopnji kot dečkov. Pri plezanju dvoletnikov navzdol pa so rezultati med dečki in deklicami enaki.
Soročno jih pleza 87 %, istostransko pa ostalih 13 %. Pri triletnikih se razmerje pri plezanju navzgor malo spremeni, saj v večini več odstotkov deklic pleza na višjih stopnjah
67%
PLEZANJE NAVZGOR PLEZANJE NAVZDOL
2 leti
PLEZANJE NAVZGOR PLEZANJE NAVZDOL
2 leti 3 leta 4 leta 5 let
plezanja. Soročno tehniko plezanja uporablja 13 % deklic, vendar kar 7 % več dečkov pleza to tehniko (20 %). Istostransko tehniko plezanja po letveniku navzgor uporablja 53 % dečkov, deklic pa nekoliko več, in sicer 60 %. Križno tehniko plezanja pa pleza enak odstotek dečkov in deklic (27 %). Po letveniku navzdol nihče več od dečkov ne pleza križno tehniko, deklic pa pleza 13 % križno tehniko, istostransko tehniko jih pleza 54 %, dečkov pa 6 % več. Soročno tehniko plezanja pa uporablja 33 % deklic in 7 % več dečkov.
Štiriletniki več ne uporabljajo križne tehnike pri plezanju po letveniku navzgor. Križno tehniko po letveniku navzgor deklice uporabljajo v 67 %, s tem da pa le slaba polovica (47
%) dečkov pleza križno po letveniku navzgor. Preostalih 53 % dečkov pleza soročno tehniko plezanja, deklice pa to tehniko plezanja uporabljajo v 33 %. Pri plezanju štiriletnikov po letveniku navzdol še vedno največ deklic pleza križno in sicer dobra polovica 53 %, dečkov pa le še 33 %. Dečki v največji meri uporabljajo istostransko tehniko plezanja 54 %, deklice pa 40 %. Pri plezanju navzdol pa se spet pojavi soročno plezanje, ki ga pri plezanju navzgor ni bilo več, in sicer le 7 % deklic in 6 % več dečkov to je 13 %. Pri petletnih deklicah in dečkih pa nihče več ne pleza soroočne tehnike plezanja po letveniku navzgor in navzdol. Pri tej starosti prevladuje križno plezanje v obe smeri plezanja. Rezultati dečkov in deklic so pri plezanju navzgor izenačeni, in sicer istostransko tehniko plezanja uporablja 13 % dečkov, križno tehniko plezanja pa 87 %. Pri plezanju navzdol pa se nekoliko razlikujejo, saj 7 % več deklic (67 %) kot dečkov (60 %) pleza križno tehniko plezanja. Istostransko tehniko pa deklice uporabljajo v 33 % dečki pa v 7 % več (40 %).
Hipoteza 4: Predvidevamo, da bodo otroci, stari dve in tri leta, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca, bolje plezajo od tistih, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca.
Tabela 6: Primerjava rezultatov dvoletnikov in triletnikov glede na vrtec, iz katerega prihajajo (v številkah)
Tabela 7: Primerjava rezultatov dvoletnikovo in triletnikov glede na vrtec, iz katerega prihajajo (v odstotkih)
Tehnika plezanja
Vrtec iz katerega prihajajo Smer plezanja Soročno Istostransko Križno
Izkušenjsko bogatejši vrtec
navzgor 45 % 45 % 10 %
navzdol 63 % 35 % 2 %
Izkušenjsko revnejši vrtec
navzgor 40 % 40 % 20 %
navzdol 60 % 35% 5 %
Za potrebe raziskave in izračuna Hi-kvadrata smo uporabili samo tisto, kar nam je prišlo v poštev in smo lahko računali in gledali, ali obstajajo statistično značilne razlike.
Izračunali smo Hi-kvadrat za otroke stare dve in tri leta pri plezanju navzgor in primerjali, ali obstajajo statistično značilne razlike med otroki, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca, in tistimi, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca ali ne. Izračunali smo, da je Hi2=0,136 P=0,713, ki nam je pokazal, da razlike niso statistično značilne.
Tehnika plezanja
Vrtec iz katerega prihajajo Smer plezanja Soročno Istostransko Križno
Izkušenjsko bogatejši vrtec
navzgor 18 18 4
navzdol 25 14 1
Izkušenjsko revnejši vrtec
navzgor 8 8 4
navzdol 12 7 1
Izračunali smo Hi-kvadrat za otroke stare dve in tri let pri plezanju navzdol in primerjali, ali obstajajo statistično značilne razlike med otroki, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca in tistimi, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca ali ne. Izračunali smo, da je Hi2=0,035 P=0,851, ki nam je pokazal, da razlike niso statistično značilne.
Graf 7: Primerjava glede na vrtec, iz katerega prihajajo dvoletniki in triletniki
Iz grafa lahko razberemo, da 5 % več otrok starih dve in tri leta, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca pleza soročno in istostransko kot iz izkušenjsko bogatejšega vrtca. Pri križnem plezanju pa jih iz izkušenjsko bogatejšega vrtca pleza 10 % po letveniku navzgor, iz izkušenjsko revnejšega vrtca pa pleza 20 % opazovanih otrok. Po letveniku navzdol pleza soročno tehniko iz izkušenjsko revnejšega vrtca 60 % iz izkušenjsko bogatejšega vrtca pa 63 %. Istostransko tehniko plezanja uporabljajo otroci iz obeh vrst vrtca enako (35
%). Križno tehniko plezanja pa iz izkušenjsko revnejšega vrtca pleza 3 % otrok več kot pa iz izkušenjsko bogatejšega, kjer samo 2 % opazovanih otrok pleza po letveniku navzdol križno.
Hipoteza 5: Predvidevamo, da bodo otroci stari štiri let in pet let, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca, bolje plezali od tistih, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca.
Tabela 8: Primerjava rezultatov štiriletnikov in petletnikov glede na vrtec, iz katerega prihajajo (v številkah)
Tehnika plezanja
Vrtec iz katerega prihajajo Smer plezanja Soročno Istostransko Križno
Izkušenjsko bogatejši vrtec
navzgor 0 13 27
navzdol 3 17 20
Izkušenjsko revnejše vrtec
navzgor 0 4 16
navzdol 0 8 12
Tabela 9: Primerjava rezultatov štiriletnikov in petletnikov glede na vrtec, iz katerega prihajajo (v odstotkih)
Tehnika plezanja
Vrtec iz katerega prihajajo Smer plezanja Soročno Istostransko Križno
Izkušenjsko bogatejši vrtec
navzgor 0 % 33 % 67 %
navzdol 8 % 42 % 50 %
Izkušenjsko revnejši vrtec
navzgor 0 % 20 % 80 %
navzdol 0 % 40 % 60 %
Za potrebe raziskave in izračuna Hi-kvadrata smo uporabili samo tisto, kar nam je prišlo v poštev in smo lahko računali ter gledali, ali obstajajo statistično značilne razlike.
Izračunali smo Hi-kvadrat za otroke stare štiri in pet let pri plezanju navzgor in primerjali, ali obstajajo statistično značilne razlike med otroci, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca, in tistimi, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca ali ne. Izračunali smo, da je Hi2=1,026 P=0,331, ki nam je pokazal, da razlike niso statistično značilne.
Izračunali smo Hi-kvadrat za otroke stare štiri in pet let pri plezanju navzdol in primerjali, ali obstajajo statistično značilne razlike med otroci, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca, in tistimi, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca ali ne. Izračunali smo, da je Hi2=0,536 P=0,846, ki nam je pokazal, da razlike niso statistično značilne.
Graf 8: Primerjava glede na vrtec, iz katerega prihajajo štiriletniki in petletniki
Iz grafa lahko razberemo, da večina otrok starih štiri in pet let več ne pleza soročne tehnike plezanja (ne po letveniku navzgor in ne po letveniku navzdol). Le 8 % otrok iz izkušenjsko bogatejšega vrtca še pleza soročno po letveniku navzdol. Največ otrok pleza v tem starostnem obdobju križno, in sicer po letveniku navzgor iz izkušenjsko bogatejšega vrtca 67 % opazovanih otrok in izkušenjsko revnejšega vrtca 80 %. Križno po letveniku navzdol pa pleza iz izkušenjsko bogatejšega vrtca polovica opazovanih otrok (50 %), iz izkušenjsko revnejšega vrtca pa 60 %, kar je 10 % več kot iz izkušenjsko bogatejšega vrtca.
8 RAZPRAVA
Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali je plezanje v predšolskem obdobju filogenetsko pogojeno ali se razvija po vnaprejšnjem vzorcu in ugotoviti razvoj plezanja glede na smer plezanja.
V raziskavo smo zajeli 120 otrok, ki prihajajo iz treh različnih vrtcev, starih od dveh do petih let. Opazovali smo otroke pri plezanju po letveniku navzgor in navzdol ter si opažanja zapisovali v opazovalno listo, ali otrok pri plezanju uporablja soročno tehniko s prijemanjem iste letve (1 T) ali pleza istostransko (leva roka in leva noga hkrati (2 T)) ali otrok pleza križno (desna roka in leva noga in obratno (3 T)).
V naši raziskavi smo zajeli majhen vzorec otrok, zato ne moremo ugotovitev posploševati, vendar so kljub temu že opazne nekatere razlike in so dovolj velike, da smo lahko ugotavljali, ali naše hipoteze držijo ali ne.
Z našo raziskavo smo med drugim ugotavljali, ali otroci bolje plezajo navzgorgor ali navzdol. Po obdelavi podatkov smo ugotovili, da otroci pri vseh starostih bolje plezajo navzgor kot navzdol. To pomeni, da za navzdol uporabljajo lažjo tehniko plezanja kot za navzgor. To zelo lepo razberemo iz Tabele 2, ki je predstavljena zgoraj, saj otroci povsod pri plezanju navzdol plezajo na enaki ali nižji stopnji kot za plezanje navzgor. Tako sprejmemo našo Hipotezo 1. Predpostavljamo, da se razvojno najprej pojavi plezanje navzgor. Prav tako je A. Gorenjc (2012) v svoji diplomski nalogi Razlike v hoji predšolskega otroka prišla do ugotovitev, da otroci na lažji težavnostni stopnji (hoja po ravnem) plezajo na enaki ali nižji stopnji kot na višji stopnji plezanja (hoja navzgor in hoja navzdol).
Z raziskavo in analizo podatkov smo ugotovili, da otroci stari štiri in pet let v povprečju plezajo na višji stopnji kot otroci stari dve in tri leta. Takšen rezultat smo tudi pričakovali, saj starejši kot je otrok, bolj je telesno razvit ter je zmožen uporabljati težje in kompleksnejše gibe. Otrov starih dve in tri leta uporablja pri plezanju navzdol križno tehniko plezanja samo 3 %, to je stopnja, ki jo otrok doseže nazadnje. Otrokov starih štiri in pet let pa na tej stopnji pleza že več kot polovica, pri čemer najlažje soročne stopnje plezanja pri plezanju po letveniku navzgor ne uporablja noben otrok tar štiri in pet let, v starosti dve in tri leta pa skoraj polovica otrok. Ker imamo premalo otrok na posamezni stopnji plezanja, nismo mogli izračunati Hi-kvadrata, zato hipoteze 2: Predvidevamo, da bodo starejši otroci dosegli višjo stopnjo plezanja, zaradi premajhnega vzorca ne moremo ne sprejeti in ne zavrniti.
Kot sta že Pišot in Planinšec (2005) zapisala, da na splošno velja, da so dečki hitrejši pri
nalogah, za katere je potrebna moč in hitrost, medtem ko deklice hitreje izvajajo spretnosti, ki zahtevajo natančnejše gibanje z rokami in če želimo plezati po letveniku navzgor, potrebujemo eno izmed motoričnih sposobnosti (moč) in ta prevladuje pri fantih, saj imajo boljše telesne predispozicije za to. Pri križnem plezanju, ki je najvišja stopnja plezanja, pa je potrebna koordinacija, ki pa jo hitreje usvojijo deklice. Ker pa dečki prej usvojijo moč, smo predvidevali, da bodo zato več plezali in iz tega razloga enako hitro usvojili posamezno stopnjo plezanja. Iz naše primerjave rezultatov lahko povemo, da več deklic, starih tri, štiri in pet let pleza na zahtevnejši stopnji kot dečki, ki so stari tri, štiri in pet let.
Pri dvoletnikih pa več dečkov pleza na zahtevnejši stopnji kot deklic. Ker imamo zelo majhen vzorec, smo lahko Hi-kvadrat izračunali le za štiriletnike pri plezanju navzgor (Hi2=1,222 P=0,269) in plezanju navzdol (Hi2=1,942 P=0,332). V nobeni izmed smeri plezanja med dečki in deklicami ni statističnih razlik, zato lahko hipotezo 3:
Predvidevamo, da med enako starimi deklicami in dečki ni razlik v plezanju (to velja za štiriletne otroke), delno sprejmemo. Delno pa hipoteze ne moremo ne sprejeti ne zavrniti, saj nismo imeli dovolj podatkov, da bi lahko karkoli trdili. Glede razlik v plezanju med deklicami in dečki je tudi raziskoval Plevnik (2014), ki je v svoji doktorski disertaciji raziskoval, ali je spol povezan s hitrostjo plezanja in ali je spol povezan s skladnostjo plezanja in ugotovil, da spol ni povezan ne s skladnostjo plezanja in ne s hitrostjo plezanja.
V naši raziskavi smo tudi raziskovali, iz kakšnega vrtca prihajajo otroci. Pogledali smo, ali imajo v vrtcu stopnice, hrib in koliko plezal je v vrtcu. Na podlagi tega smo določili, ali otroci prihajajo z izkušenjsko bogatejšega okolja ali iz izkušenjsko revnejšega okolja.
Seveda se tega ne moremo popolnoma držati, saj ne vemo, v kakšnem okolju in pogojih za plezanje in razvoj tehnike plezanja se otroci gibljejo, ko niso v vrtcu. V hipotezi 4 smo predvidevali, da bodo otroci stari dve in tri leta, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca, plezali bolje, saj smo predvidevali, da imajo otroci, ki odraščajo v izkušenjsko bogatejšem vrtcu mlajši že več izkušenj pri plezanju in da otrok hitreje doseže višjo stopnjo plezanja. Prav tako smo v hipotezi 5 predvidevali otroke stare štiri in pet let. Z raziskavo smo ugotovili, da med otroki iz izkušenjsko bogatejšega vrtca in izkušenjsko revnejšega vrtca ni statistično značilnih razlik in smo obe hipotezi (četrto in peto) zavrnili.
Lahko pa iz Tabele 7 in 9 preberemo razberemo rezultate, ki kažejo v prid otrokom iz izkušenjsko revnejšega okolja, saj manj otrok (procentualno gledano) pleza soročno ali istostransko (ledano z vidika dvo- in tri letnikov in štiri- in petletnikov) in ker sta to lažji
tehniki plezanja kot pa križno, lahko rečemo, da so v naši raziskavi otroci, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca, bolje plezali v obeh starostnih skupinah kot pa otroci, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca. Po izračunih Hi-kvadrata za otroke stare dve in tri leta pri plezanju navzgor (Hi2=0,136 P=0,713) in pri plezanju navzdol (Hi2=0,035 P=0,851) otroke stare štiri in pet let pri plezanju navzgor (Hi2=1,026 P=0, 331) in pri plezanju navzdol (Hi2=0,536 P=0,846) smo dobili rezultate za hipotezi (hipoteza 4:
Predvidevamo, da bodo otroci, stari dve in tri leta, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca, bolje plezali od tistih, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca in hipoteza 5:
Predvidevamo, da bodo otroci stari štiri in pet let, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca, bolje plezali od tistih, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca), ki ju zaradi statistično neznačilnih rezultatov zavračamo. Moramo pa poudariti, da smo delali raziskavo na 120 otrocih, od tega je 80 otrok iz izkušenjsko bogatejšega okolja in 40 otrok iz izkušenjsko revnejšega okolja. Prav tako so Pišot, Turk Riga in Trebižan (2002) pri merjenju gibalne učinkovitosti med predšolskimi otroci ugotovili, da so podeželski učenci pri vseh gibalnih nalogah dosegli boljše rezultate kot mestni.
Najbolj pomembno je, da ima otrok možnosti, da se otrok lahko giblje, da lahko raziskuje okolje in ima različne možnosti tudi za plezanje. Tudi plezanje na vrh hriba, ki ga je pobelil sneg, na vrh blazin, hriba polnega jesenskih listov … Pri tem moramo biti pozorni in otroka ne smemo siliti ali ga pretirano varovati (s tem mislimo, da ga držimo in ga ne spustimo, da mu mi določamo višino, do kod lahko pleza …). Bolj pomembno je, da stojimo ob njem in smo pripravljeni na to, da mu lahko spodrsne in pade ter da ga v tistem trenutku ulovimo in mu damo občutek varnosti.
Po naši raziskavi lahko potrdimo Delacatovo teorijo, ki pravi, da se filogeneza ponovi v ontogenezi tudi v primeru plezanja po letveniku navzgor in navzdol. Na podlagi zgoraj navedene trditve zagovornika te teorije smo postavili kriterije in opazovalno listo, kako naj bi potekal razvoj plezanja. Predvidevali smo, da se otrok najprej nauči plezati po letveniku navzgor, in sicer se najprej nauči plezati soročno, nato pleza istostransko in šele na koncu križno. Pri plezanju navzdol je vrstni red enak, vendar otrok po letveniku navzdol lahko pleza na enaki ali nižji stopnji kot po letveniku navzgor. Najkasneje otrok usvoji križno plezanje po letveniku navzdol.
9 SKLEP
Plezanje je za otroke zelo pomembno, saj se otrok, še preden shodi, začne vzpenjati in dvigovati, da bi dosegel in raziskoval višje predmete. V preteklosti so otroci veliko plezali po drevesih, lestvah ob hišah ... Zaradi današnjega hitrega življenjskega tempa pa starši z otroki ne gredo velikokrat ven na zrak, kaj šele, da bi jih spustili v naravo plezat. Zato je še pomembneje, da otrokom kot vzgojno osebje v vrtcu ob zagotovljeni varnosti omogočimo plezanje, če že ne drugje, pa po plezalih.
V naši diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali je plezanje v predšolskem obdobju filogenetsko pogojeno in ali se razvija po vnaprejšnjem vzorcu. Prav tako nas je zanimalo, kako poteka razvoj plezanja glede na smer plezanja.
Opazovali smo in si ob tem beležili rezultate za otroke, stare dve do vklučno pet let pri plezanju po lesenem letveniku navzgor in nato še navzdol.
Po naši raziskavi lahko potrdimo Delacatovo teorijo, ki pravi, da se filogeneza ponovi v ontogenezi tudi v primeru plezanja po letveniku navzdol. Na podlagi zgoraj navedene trditve zagovornika te teorije smo postavili kriterije in opazovalno listo, kako naj bi potekal razvoj plezanja. Predvidevali smo, da se otrok najprej nauči plezati po letveniku navzgor, in sicer se najprej nauči plezati soročno, nato pleza istostransko in šele na koncu križno. Pri plezanju navzdol je vrstni red enak, vendar otrok po letveniku navzdol lahko pleza na enaki ali nižji stopnji kot po letveniku navzgor. Najkasneje otrok usvoji križno plezanje po letveniku navzdol.
Najbolj pomembno je, da ima otrok možnosti, da lahko pleza, da lahko raziskuje okolje in ima različne možnosti za plezanje. Tudi plezanje na vrh hriba, ki ga je pobelil sneg, na vrh blazin … Pri tem moramo biti pozorni in otroka ne smemo siliti ali ga pretirano varovati. S tem mislimo, da ga držimo in ga ne spustimo, da mu mi določamo višino, do kod lahko pleza … Bolj pomembno je, da stojimo ob njem in smo pripravljeni na to, da mu lahko spodrsne in pade ter da ga v tistem trenutku ulovimo in mu damo občutek varnosti.
V zaključku bi poudarili, da je bil v raziskavi vzorec opazovanih relativno majhen in priložnosten, zato bi pri posploševanju hipotez morali razširiti vzorec.
Podobno raziskavo bi lahko opravili na večjem številu opazovanih otrok pri vseh starostih ali pa bi morala raziskava trajati več let in bi iste otroke spremljali vsako leto, kako napredujejo.
V bodoče pa bi lahko naredili raziskavo ali sta in kako sta hoja in plezanje povezana.
9 VIRI IN LITERATURA
Bala, G. (2003). Quantitative differences in motor abilities of preschool boys and girls (Kvantitativne razlike v motoričnih sposobnostih predšolskih dečkov in deklic).
Kinesiologia slovenica, 9 (2), 5–16.
Cemič, A. (1997). Motorika predšolskega otroka. Ljubljana: Dr. Mapet. Str. 9–14.
Cemič, A. in Videmšek, M. (1991) Analiza in primerjava dveh različnih modelov obravnavanja motoričnih sposobnosti petinpolletnih otrok. Ljubljana. Samozaložba.
Clark, J. E. in Whitall, J. (1989). What is motor development? The lessons of history.
Quest, 41, 183–202.
Cohen, J. H., Birch, G. H. in Taft, T. L. (1970). Some considerations for evaluating the Doman-Delcato "patterning" method. Pediatrics, 302–314.
Đorđič, V., Bala, G., Popović, B. in Sabo, E. (2006). Fizička aktivnost devojčica i dečaka predšolskog uzrasta. Novi Sad: Fakultet fizičke kulture.
Finn, K., Johannsen, N. in Specker, B. (2002). Factors associated with physical activity in preschool children. The Yournal of Pediatrics, (140), 81–85.
Gallahue, D. L., Ozmun, J. C. in Goodway, J. (2011). Understanding motor development:
infants, children, adolescents, adults. New York: McGraw-Hill Higher Education, London:
McGraw-Hill.
Gorenjc, A. (2012). Razlike v hoji predšolskih otrok. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Gril, H. (2009). Alpsko smučanje – priročnik za trenerje alpskega smučanja specialne olimpijade. Ljubljana. Društvo specialna olimpijada Slovenije.
Haywood, K., Roberton, M. A. in Getchell, N. (2012). Advanced analysis of motor
Haywood, K., Roberton, M. A. in Getchell, N. (2012). Advanced analysis of motor