Rezultate bomo predstavili po hipotezah s kvalitativnim merskim instrumentom. To pomeni, da smo naredili opazovalno listo, v katero smo vpisovali svoja opazovanja.
Hipoteza 1: Predpostavljamo, da bodo vsi otroci bolje plezali navzgor kot navzdol.
Tabela 2: Rezultati opazovanja otrok s starostjo in spolom Spol Starost Plezanje navzgor Plezanje navzdol
2 2 1 1
2 5 3 2
2 5 3 3
2 5 3 3
1 5 3 3
1 5 3 2
1 5 3 3
1 5 3 2
1 5 3 3
Iz tabele lahko razberemo, da nihče od otrok ne pleza navzdol z boljšo tehniko kot navzgor. To vidimo po tem, da imajo otroci pri plezanju navzdol enako ali manjšo »oceno«
pri plezanju navzdol kot navzgor.
Hipoteza 2: Predvidevamo, da bodo starejši otroci dosegli višjo stopnjo plezanja.
Tabela 3: Primerjava rezultatov glede na starost otrok Smer
plezanja Soročno Istostransko Križno Dvo- in
triletniki
gor 43 % 43 % 14 %
dol 62 % 35 % 3 %
Štiri- in petletniki
gor 0 % 25 % 75 %
dol 5 % 40 % 55 %
Graf 3: Primerjava rezultatov glede na starost otrok pri plezanju po letveniku navzgor
Graf 4: Primerjava rezultatov glede na starost otrok pri plezanju po letveniku navzdol
Zaradi premajhnega števila otrok na posamezni stopnji plezanja ne moremo izračunati Hi-kvadrata preizkusa, ki bi nam povedal, ali so razlike statistično značilne.
Lahko pa iz grafa razberemo, da večina otrok starih dve in tri leta pleza soročno tehniko plezanja ali istostransko tehniko plezanja po letveniku navzgor, saj je rezultat enak pri obema načinoma plezanja (43 %). Za plezanje navzdol pa večina otrok starih dve in tri leta
43% 43%
uporablja soročno tehniko plezanja (62 %). Istostransko pa jih pleza po letveniku navzdol le še 35 % opazovanih otrok starih dve in tri leta. Več kot polovica (75 %) otrok starih štiri in pet let pleza križno tehniko po letveniku navzgor. 14 % otrok starih dve in tri leta že pleza križno tehniko po letveniku navzgor. Otrokov starih štiri in pet let pa po letveniku navzdol križno pleza dobra polovica vseh opazovanih otrok (55 %). Soročne tehnike plezanja po letveniku navzdol pa otroci starih štiri in pet let ne uporabljajo več. Po letveniku navzdol otroci starih dve in tri leta in otroci stari štiri in pet let plezajo procentualno skoraj enako, in sicer 5 % več otrok starih štiri in pet let pleza to tehniko po letveniku navzdol kot starih dve in tri leta. Prav tako lahko opazimo, da razlike so, saj otroci stari štiri in pet let plezajo na višji stopnji (več otrok pleza križno in istostransko) plezanja kot otroci starih dve in tri leta, ki večinoma še plezajo soročno in istostransko.
Hipoteza 3: Med enako starimi deklicami in dečki ni razlik v plezanju.
Tabela 4: Primerjava rezultatov glede na spol otroka (v številkah)
SPOL STAROST PLEZANJE GOR PLEZANJE DOL
soročno istostransko križno soročno istostransko križno
Dečki
2 10 5 0 13 2 0
3 3 8 4 6 9 0
4 0 8 7 2 8 5
5 0 2 13 0 6 9
Deklice
2 11 4 0 13 2 0
3 2 9 4 5 8 2
4 0 5 10 1 6 8
5 0 2 13 0 5 10
Tabela 5: Primerjava rezultatov glede na spol otroka (v odstotkih)
SPOL STAROST PLEZANJE GOR PLEZANJE DOL
soročno istostransko križno soročno istostransko križno
Dečki
2 67 % 33 % 0 % 87 % 13 % 0 %
3 20 % 53 % 27 % 40 % 60 % 0 %
4 0 % 53 % 47 % 13 % 54 % 33 %
5 0 % 13 % 87 % 0 % 40 % 60 %
Deklice
2 73 % 27 % 0 % 87 % 13 % 0 %
3 13 % 60 % 27 % 33 % 54 % 13 %
4 0 % 33 % 67 % 7 % 40 % 53 %
5 0 % 13 % 87 % 0 % 33 % 67 %
Zaradi premajhnega števila otrok na posamezni stopnji plezanja ne moremo izračunati Hi-kvadrat preizkusa za dvoletnike, triletnike in petletnike, ki bi nam povedali, ali so razlike statistično značilne. Zato smo za izračun Hi-kvadrata uporabili samo štiriletnike, pri kateri je dovolj veliko število otrok na posamezni stopnji plezanja, da lahko izračunamo Hi-kvadrat in povemo, ali so razlike statistično značilne ali ne.
Izračunali smo Hi-kvadrat za štiriletne otroke pri plezanju navzgor in primerjali, ali obstajajo statistično značilne razlike med dečki in deklicami ali ne. Izračunali smo, da je Hi2=1,222 P=0,269, ki nam je pokazal, da razlike niso statistično značilne.
Izračunali smo Hi-kvadrat za štiriletne otroke pri plezanju navzdol in primerjali, ali obstajajo statistično značilne razlike med dečki in deklicami ali ne. Izračunali smo, da je Hi2=1,942 P=0,332, ki nam je pokazal, da razlike niso statistično značilne.
Graf 5: Rezultati dečkov pri plezanju po letveniku
Graf 6: Rezultati deklic pri plezanju po letveniku
Analiza dobljenih podatkov kaže, da dvoletniki še ne uporabljajo tehnike križnega plezanja po letveniku navzgor in navzdol (niti dečki niti deklice). Uporabljajo pa soročno tehniko plezanja in istostransko tehniko plezanja po letveniku navzgor. Zadnje omenjeno pleza 33
% dečkov deklic pa 6 % manj, kar je 27 %. Soročno tehniko plezanja po uporablja 67 % dečkov in 73 % deklic. Se pravi, da pri plezanju navzgor več deklic pleza na lažji stopnji kot dečkov. Pri plezanju dvoletnikov navzdol pa so rezultati med dečki in deklicami enaki.
Soročno jih pleza 87 %, istostransko pa ostalih 13 %. Pri triletnikih se razmerje pri plezanju navzgor malo spremeni, saj v večini več odstotkov deklic pleza na višjih stopnjah
67%
PLEZANJE NAVZGOR PLEZANJE NAVZDOL
2 leti
PLEZANJE NAVZGOR PLEZANJE NAVZDOL
2 leti 3 leta 4 leta 5 let
plezanja. Soročno tehniko plezanja uporablja 13 % deklic, vendar kar 7 % več dečkov pleza to tehniko (20 %). Istostransko tehniko plezanja po letveniku navzgor uporablja 53 % dečkov, deklic pa nekoliko več, in sicer 60 %. Križno tehniko plezanja pa pleza enak odstotek dečkov in deklic (27 %). Po letveniku navzdol nihče več od dečkov ne pleza križno tehniko, deklic pa pleza 13 % križno tehniko, istostransko tehniko jih pleza 54 %, dečkov pa 6 % več. Soročno tehniko plezanja pa uporablja 33 % deklic in 7 % več dečkov.
Štiriletniki več ne uporabljajo križne tehnike pri plezanju po letveniku navzgor. Križno tehniko po letveniku navzgor deklice uporabljajo v 67 %, s tem da pa le slaba polovica (47
%) dečkov pleza križno po letveniku navzgor. Preostalih 53 % dečkov pleza soročno tehniko plezanja, deklice pa to tehniko plezanja uporabljajo v 33 %. Pri plezanju štiriletnikov po letveniku navzdol še vedno največ deklic pleza križno in sicer dobra polovica 53 %, dečkov pa le še 33 %. Dečki v največji meri uporabljajo istostransko tehniko plezanja 54 %, deklice pa 40 %. Pri plezanju navzdol pa se spet pojavi soročno plezanje, ki ga pri plezanju navzgor ni bilo več, in sicer le 7 % deklic in 6 % več dečkov to je 13 %. Pri petletnih deklicah in dečkih pa nihče več ne pleza soroočne tehnike plezanja po letveniku navzgor in navzdol. Pri tej starosti prevladuje križno plezanje v obe smeri plezanja. Rezultati dečkov in deklic so pri plezanju navzgor izenačeni, in sicer istostransko tehniko plezanja uporablja 13 % dečkov, križno tehniko plezanja pa 87 %. Pri plezanju navzdol pa se nekoliko razlikujejo, saj 7 % več deklic (67 %) kot dečkov (60 %) pleza križno tehniko plezanja. Istostransko tehniko pa deklice uporabljajo v 33 % dečki pa v 7 % več (40 %).
Hipoteza 4: Predvidevamo, da bodo otroci, stari dve in tri leta, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca, bolje plezajo od tistih, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca.
Tabela 6: Primerjava rezultatov dvoletnikov in triletnikov glede na vrtec, iz katerega prihajajo (v številkah)
Tabela 7: Primerjava rezultatov dvoletnikovo in triletnikov glede na vrtec, iz katerega prihajajo (v odstotkih)
Tehnika plezanja
Vrtec iz katerega prihajajo Smer plezanja Soročno Istostransko Križno
Izkušenjsko bogatejši vrtec
navzgor 45 % 45 % 10 %
navzdol 63 % 35 % 2 %
Izkušenjsko revnejši vrtec
navzgor 40 % 40 % 20 %
navzdol 60 % 35% 5 %
Za potrebe raziskave in izračuna Hi-kvadrata smo uporabili samo tisto, kar nam je prišlo v poštev in smo lahko računali in gledali, ali obstajajo statistično značilne razlike.
Izračunali smo Hi-kvadrat za otroke stare dve in tri leta pri plezanju navzgor in primerjali, ali obstajajo statistično značilne razlike med otroki, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca, in tistimi, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca ali ne. Izračunali smo, da je Hi2=0,136 P=0,713, ki nam je pokazal, da razlike niso statistično značilne.
Tehnika plezanja
Vrtec iz katerega prihajajo Smer plezanja Soročno Istostransko Križno
Izkušenjsko bogatejši vrtec
navzgor 18 18 4
navzdol 25 14 1
Izkušenjsko revnejši vrtec
navzgor 8 8 4
navzdol 12 7 1
Izračunali smo Hi-kvadrat za otroke stare dve in tri let pri plezanju navzdol in primerjali, ali obstajajo statistično značilne razlike med otroki, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca in tistimi, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca ali ne. Izračunali smo, da je Hi2=0,035 P=0,851, ki nam je pokazal, da razlike niso statistično značilne.
Graf 7: Primerjava glede na vrtec, iz katerega prihajajo dvoletniki in triletniki
Iz grafa lahko razberemo, da 5 % več otrok starih dve in tri leta, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca pleza soročno in istostransko kot iz izkušenjsko bogatejšega vrtca. Pri križnem plezanju pa jih iz izkušenjsko bogatejšega vrtca pleza 10 % po letveniku navzgor, iz izkušenjsko revnejšega vrtca pa pleza 20 % opazovanih otrok. Po letveniku navzdol pleza soročno tehniko iz izkušenjsko revnejšega vrtca 60 % iz izkušenjsko bogatejšega vrtca pa 63 %. Istostransko tehniko plezanja uporabljajo otroci iz obeh vrst vrtca enako (35
%). Križno tehniko plezanja pa iz izkušenjsko revnejšega vrtca pleza 3 % otrok več kot pa iz izkušenjsko bogatejšega, kjer samo 2 % opazovanih otrok pleza po letveniku navzdol križno.
Hipoteza 5: Predvidevamo, da bodo otroci stari štiri let in pet let, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca, bolje plezali od tistih, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca.
Tabela 8: Primerjava rezultatov štiriletnikov in petletnikov glede na vrtec, iz katerega prihajajo (v številkah)
Tehnika plezanja
Vrtec iz katerega prihajajo Smer plezanja Soročno Istostransko Križno
Izkušenjsko bogatejši vrtec
navzgor 0 13 27
navzdol 3 17 20
Izkušenjsko revnejše vrtec
navzgor 0 4 16
navzdol 0 8 12
Tabela 9: Primerjava rezultatov štiriletnikov in petletnikov glede na vrtec, iz katerega prihajajo (v odstotkih)
Tehnika plezanja
Vrtec iz katerega prihajajo Smer plezanja Soročno Istostransko Križno
Izkušenjsko bogatejši vrtec
navzgor 0 % 33 % 67 %
navzdol 8 % 42 % 50 %
Izkušenjsko revnejši vrtec
navzgor 0 % 20 % 80 %
navzdol 0 % 40 % 60 %
Za potrebe raziskave in izračuna Hi-kvadrata smo uporabili samo tisto, kar nam je prišlo v poštev in smo lahko računali ter gledali, ali obstajajo statistično značilne razlike.
Izračunali smo Hi-kvadrat za otroke stare štiri in pet let pri plezanju navzgor in primerjali, ali obstajajo statistično značilne razlike med otroci, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca, in tistimi, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca ali ne. Izračunali smo, da je Hi2=1,026 P=0,331, ki nam je pokazal, da razlike niso statistično značilne.
Izračunali smo Hi-kvadrat za otroke stare štiri in pet let pri plezanju navzdol in primerjali, ali obstajajo statistično značilne razlike med otroci, ki prihajajo iz izkušenjsko bogatejšega vrtca, in tistimi, ki prihajajo iz izkušenjsko revnejšega vrtca ali ne. Izračunali smo, da je Hi2=0,536 P=0,846, ki nam je pokazal, da razlike niso statistično značilne.
Graf 8: Primerjava glede na vrtec, iz katerega prihajajo štiriletniki in petletniki
Iz grafa lahko razberemo, da večina otrok starih štiri in pet let več ne pleza soročne tehnike plezanja (ne po letveniku navzgor in ne po letveniku navzdol). Le 8 % otrok iz izkušenjsko bogatejšega vrtca še pleza soročno po letveniku navzdol. Največ otrok pleza v tem starostnem obdobju križno, in sicer po letveniku navzgor iz izkušenjsko bogatejšega vrtca 67 % opazovanih otrok in izkušenjsko revnejšega vrtca 80 %. Križno po letveniku navzdol pa pleza iz izkušenjsko bogatejšega vrtca polovica opazovanih otrok (50 %), iz izkušenjsko revnejšega vrtca pa 60 %, kar je 10 % več kot iz izkušenjsko bogatejšega vrtca.