Vir: Statistični urad Republike Slovenije (2016)
__________________________________________________________________________
59
Največje povečanje je v skupini otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, ki predstavlja tudi najštevilčnejšo skupino predšolskih otrok, ki so usmerjeni, pri dolgotrajno bolnih otrocih ter z uveljavitvijo nove skupine, to so otroci z več motnjami (slika 4).
Tabela 8: Učenci s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo po osnovnošolskem programu s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo po vrsti motnje, Slovenija, konec šolskega leta, letno
VRSTA MOTNJE
USPEH 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Otroci po vrsti motnje – SKUPAJ
Učenci – skupaj
5583 6345 6605 7771 8537 9160 10040 10472 10526
Vir: Statistični urad Republike Slovenije (2016)
Pregled statističnih podatkov za predšolsko vzgojo nam omogoča primerjavo s stanjem otrok, ki nadaljujejo izobraževanje v večinski osnovni šoli. Statistični podatki kažejo, da je bilo v primerjavi z letom 2005 leta 2014 skoraj polovica več otrok usmerjenih v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo v šoli, kar smo ugotovili tudi na področju predšolske vzgoje. V šolskem letu 2013/2014 je bilo v prvem razredu usmerjenih 427 otrok, v tretjem kar 917 otrok, v devetem razredu že 1423 otrok, kar je trikrat toliko kot v prvem razredu (»Statistični urad Republike Slovenije«, 2013).
Zaskrbljujoč je podatek, da se največje število izdanih odločb pojavi po tretjem razredu osnovne šole (največ pa v devetem razredu, ko je za učinkovito specialno-pedagoško intervencijo že prepozno), ko je proces opismenjevanja že zaključen in se neustrezni vzorci že utrdijo, poleg tega pa se k primarnih primanjkljajem nacepijo še sekundarne težave na področju čustvovanja in motivacije ter samopodobe.
Zanimiv izračun (tabela 9) nam kaže, da je odstotek otrok, ki so usmerjeni v predšolski program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, v vrtcu 1 % (brez otrok, ki so opredeljeni kot otroci z motnjami v duševnem razvoju, ki se kasneje izobražujejo v drugih dveh izobraževalnih programih), v šoli pa že 6 %, kar je več kot predvidevajo avtorji, ki pravijo, da je ta podatek od 3 % do 5 % (Opara, 2005).
__________________________________________________________________________
60
Tabela 9: Primerjava izvajanja pomoči otrokom, rizičnim za razvoj SUT (dodatne strokovne pomoči) v vrtcu in šoli za šolsko leto 2013/2014
Primerjava Vrtec Šola
Število vključenih otrok
83.700 otrok v VVZ v šolskem letu 2013/2014.
16.293 učencev v OŠ v šol. letu 2013/2014.
% vključenosti Vrtec ni obvezen (vendar je 90 % 4- in 5-letnih otrok vključenih) – otroci neredno obiskujejo.
Šola je obvezna.
Sistem pomoči V vrtcu ni sistema ISP (0,5 ure dodatne pomoči na oddelek), s težavo se izvaja kontinuum pomoči.
Dopolnili pouk, isp, kontinuum pomoči.
Svetovalni delavci 650 otrok na enega svetovalnega delavca.
V šoli so cilji in minimalni standardi znanja, ki so ocenjevani.
Povratna
informacija staršem
V vrtcu starši prejmejo opažanja vzgojiteljice.
V šoli je opisna ocena, so številčne ocene.
Značilnosti obdobja – motivacija,
socialno-čustveno področje
V vrtcu se otroci učijo prek igre, ogromna motivacija, volja do
1,1 % populacije je vključene v redne VVZ (brez motnje v duševnem razvoju).
6,4 % populacije je vključene v redno OŠ.
Z vidika zgodnje obravnave in razvoja predopismenjevalnih veščin lahko sklepamo, da bi v Sloveniji potrebovali zgodnejše oblike pomoči, ki bi otrokom že v predšolskem obdobju omogočale razvijanje spretnosti, ki so v času šolanja ključne za uspešno branje, pisanje in računanje; s tem bi zmanjšali število otrok, ki so usmerjeni šele v zadnjih dveh triletjih osnovne šole, ko je proces opismenjevanja že končan, otrok pa že trpi zaradi dolgoletnih neuspehov, krepijo se neželene oblike vedenja ter upad motivacije in interesa za učenje.
__________________________________________________________________________
61
Izpostaviti velja še primerjavo med identifikacijo, načinom organizacije in izvajanjem oblik pomoči otrokom s posebnimi potrebami v vrtcu v primerjavi z osnovno šolo, saj je poleg razlike v odstotku usmerjenih otrok (1 % v predšolskem programu, 6 % v osnovni šoli) razlika tudi v možnostih ostalih oblik pomoči (v šoli:
dopolnilni pouk, individualne in skupinske oblike pomoči 0,5 ure na oddelek, večji delež svetovalne službe v šolah); primerjava kaže na slabši položaj vrtca v primerjavi s šolo glede pogojev za identifikacijo, načina organizacije in izvajanja raznih oblik pomoči z otroki s posebnimi potrebami.
__________________________________________________________________________
62
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Problem in cilj raziskave
Na podlagi svojih lastnih izkušenj ter slovenskih (Ozbič idr., 2012, 2014) in tujih raziskav (Lowenthal, 1998; Steele, 2004; Gillis, 2011) menimo, da lahko vzgojiteljice s svojim opazovanjem otrok med različnimi dejavnostmi in aktivnostmi prepoznajo otroke z odstopanji na posameznih razvojnih področjih, ki so vezana na predopismenjevalne veščine. Vrsta študij namreč potrjuje zanesljivost strokovne ocene vzgojiteljice (Teisl, Mazzocco in Myers, 2001; Tiley, D'Amanto in Koehler-Hak, 2014).
Opazne so tudi razlike med skupino otrok, pri katerih vzgojiteljice opažajo odstopanja v razvoju (vključno z usmerjenimi otroki), in skupino otrok, pri katerih vzgojiteljice ne opažajo posebnosti v razvoju. Namenski inštrumentarij bi vzgojiteljicam omogočil sistematično opazovanje (Lonigan, Allan in Lerner, 2011) in možna bi bila natančnejša opredelitev šibkih ter močnih področij določenega otroka, s percentilnimi vrednostmi pa bi prepoznale otroke, ki izkazujejo izrazito manj razvite predopismenjevalne veščine. Na tak način že uspešno delujejo na področju zgodnje obravnave otrok v tujini (Catts, 1997; Lowenthal, 1998; Catts idr., 2001; Steele, 2004; Johnson idr., 2009;
Gillis, 2011; Lonigan, Alla in Liner, 2011; Coker in Ritchey, 2014; Gooch, Humle, Nash in Snowling, 2014; Partanen in Siegel, 2014). Tem otrokom bi lahko strokovnjaki nudili zgodnjo obravnavo oz. podporo in spodbudo že v predšolskem obdobju ter po potrebi poglobljeno diagnostično oceno s terapijo (Lonigan, Allan in Liner, 2011). S tem bi prispevali k reševanju problematike prepoznega prepoznavanja, podpore, pomoči in spodbude ter posledično prepozne (morda potrebne) usmeritve otrok, ki se v času šolanja srečujejo s težavami na akademskih področjih.
Cilj raziskave je torej ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike v profilu veščin med skupino otrok, ki je usmerjena v predšolski program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (v nadaljevanju: ES2), med skupino otrok, za katere vzgojiteljice opažajo odstopanja, vendar niso usmerjeni (v nadaljevanju:
ES1), in skupino otrok, za katere vzgojiteljice ne opažajo odstopanj v razvoju na področju predopismenjevalnih veščin (v nadaljevanju: KS); in nadalje ugotoviti, ali je vprašalnik zanesljiv, veljaven, objektiven in ali razlikuje posamezne podskupine otrok.
__________________________________________________________________________
63
3.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze
R1: Ali je vprašalnik zanesljiv, veljaven, objektiven in ali razlikuje posamezne skupine otrok?
R2: Ali se točkovanje na vprašalniku za oblikovanje profila otroka pred vstopom v šolo statistično pomembno razlikuje med skupino otrok, ki so usmerjeni, med skupino otrok, za katere vzgojiteljice opažajo odstopanja, vendar niso usmerjeni, in skupino otrok, za katere vzgojiteljice ne opažajo odstopanj v razvoju na področju predopismenjevalnih veščin?
H1: Otroci, za katere vzgojiteljice opažajo, da odstopajo na določenih področjih razvoja, dosegajo statistično pomembno nižje povprečne vrednosti pri vprašalniku o profilu otroka v primerjavi s skupino otrok, za katero vzgojiteljice ne opažajo posebnosti v razvoju.
H2: Otroci, ki so usmerjeni, dosegajo statistično pomembno nižje rezultate pri vprašalniku o profilu kot otroci, ki niso usmerjeni in pri njih vzgojiteljice opažajo odstopanja v razvoju, slednji pa nižje rezultate kot otroci, ki niso usmerjeni in vzgojiteljice pri njih ne opažajo odstopanj v razvoju.
3.3 Metoda dela
3.3.1 Opis vzorca
Vzorec predstavljajo otroci, stari od štiri do sedem let, iz večinskih oddelkov javnih vrtcev na Severnem Primorskem. V raziskavi so sodelovali vrtec Ilke Devetak Bignami Tolmin, vrtec Moje dete Ajdovščina–Vipava, vrtec Nova Gorica, enota Kekec in vrtci, ki so priključeni osnovnim šolam: vrtec Bovec, vrtec Kobarid, vrtec Kanal, vrtec Deskle, vrtec Podbrdo, vrtec Miren in vrtec Dobrovo.
Razdeljenih je bilo 370 vprašalnikov, od teh smo prejeli vrnjenih 213, 13 nepopolnih oz. neustrezno izpolnjenih smo izločili. Vzorec ni reprezentativen.
V raziskavo smo želeli vključiti polovico otrok, za katere vzgojiteljice ocenjujejo, da pri njih opažajo odstopanja na posameznih področjih razvoja (vključno z otroki, ki so usmerjeni), ter polovico otrok, pri katerih vzgojiteljice ne opažajo odstopanj v razvoju.
__________________________________________________________________________
64
Glede na vrnjene in popolnoma izpolnjene vprašalnike naš vzorec obsega: 200 otrok, od teh 79 otrok (ES1), za katere vzgojiteljice ocenjujejo, da pri njih opažajo odstopanja na posameznih področjih razvoja, in 16 otrok (ES2), ki so usmerjeni, ter 105 otrok (KS), pri katerih vzgojiteljice ne opažajo odstopanj v razvoju. Vzorčenje je delno slučajnostno, zagotovili pa smo anonimnost udeležencev.
3.3.1.1 Predstavitev vzorca glede na kriterijski spremenljivki
Vzgojiteljice so v skupini naključno izbrale šest otrok, od tega polovico otrok, za katere menijo, da odstopajo na določenih področjih razvoja(vključno z že usmerjenimi otroki), in polovico otrok brez posebnosti v razvoju. Tako naš vzorec sestavljajta dve skupini otrok (slika 5): prva skupina, to je eksperimentalna skupina (v nadaljevanju: ES), predstavlja skoraj polovico oziroma 46,5 % otrok, ki po mnenju vzgojiteljice odstopa na določenih področij razvoja, vključno z že usmerjenimi otroki (slika 5); N = 95. Drugo skupino, to je kontrolno skupino (v nadaljevanju KS), pa predstavlja 53,5 % otrok, za katere vzgojiteljice menijo, da so brez posebnosti v razvoju; N = 105.
Slika 5: Vzorec otrok glede na kriterijsko spremenljivko: vzgojiteljičino opažanje o odstopanju v