Zadeva Prijatelji irskega okolja proti Irski

Prijatelji irskega okolja (angl. Friends of the Irish Environment, v nadaljevanju FIE) so leta 2017 vložili tožbo proti Irski, saj v irskem nacionalnem načrtu za blaženje posledic (angl.

Irish National Mitigation Plan, v nadaljevanju irski nacionalni načrt) cilj za zmanjšanje podnebnih sprememb ni dovolj ambiciozen ter naj bi pomenil kršitev irskega Zakona za podnebno aktivnost in nizkoogljični razvoj (angl. Ireland's Action and Low Carbon Development Act), irske ustave ter obveznosti iz EKČP, ker ne zasleduje ciljev zastavljenih v OKSP, KP in PS. FIE so zahtevali, da irsko višje sodišče prekliče odločitev vlade o odobritvi načrta in po potrebi naloži vladi, naj sprejeme nov načrt. Tudi Irska spada med države Priloge I.²⁷¹

FIE so kot ključno izpostavili, da je višanje povprečne temperature rezultat zgodovinskih kumulativnih izpustov. FIE so zatrjevali, da Irska ni sprejela ustreznih ukrepov za dosego ciljev zmanjšati izpuste TGP do leta 2020, 2030 in leta 2050. Irski podnebni načrt naj bi kršil pravico do življenja, pravico do svobode in varnosti, pravico do osebne celovitosti,

265 Ibid, odst. 7.2.2 -7.3.3.

266 Ibid, odst. 7.2.11.

267 Ibid, odst. 7.3.2.

268 Ibid, odst. 9.

269 Setzer, Byrnes, op. cit., str. 23.

270 Nizozemsko Vrhovno sodišče v zadevi 19/00135, Urgenda v. The Netherlands, op. cit., str. 14.

271 Višje sodišče na Irskem v zadevi 2017 No. 793 JR, Friends of the Irish Environment v. The Government of Ireland, Ireland and the Attorney-General, z dne 19. 09. 2019. Odst. 12. in 19. Dostopno na:

https://www.climatecaseireland.ie/wp-content/uploads/2019/11/Climate-case-approved-FIE-v-Government-of-Ireland-2019_IEHC_747.pdf (4. 4. 2021).

33 spoštovanje do zasebnega in družinskega življenja, lastninsko pravico, otrokove pravice, pravice ostarelih, enakost med moškimi in ženskami, varstvo okolja, medgeneracijsko solidarnost ter nezapisano ustavno pravico do zdravega okolja. Odobritev Irskega nacionalnega načrta je po zatrjevanju FIE pomenila tudi kršitev človekovih pravic po EKČP.²⁷²

Irsko višje sodišče je odločilo, da nacionalno sodišče skladno z irsko sodno prakso ni pristojno za razlago pravic v okviru EKČP. Hkrati je odločilo, da ima država diskrecijsko pravico glede sprejetja irskega nacionalnega načrta, država pa ni ravnala nesorazmerno pri oblikovanju in sprejemanju irskega nacionalnega načrta, ta pa ne krši Zakona za podnebno aktivnost in nizkoogljični razvoj, ki predstavlja podlago za zmanjšanje izpustov TGP Irske.²⁷³

FIE se je pritožilo na sodbo irskega višjega sodišča. Vrhovno sodišče je zavrnilo sodbo višjega sodišča zaradi neustreznosti irskega nacionalnega načrta, saj ni dovolj specifičen in bi med drugim moral slediti obveznostnim, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb. Prav tako iz načrta ni razvidno, kako bo Irska dosegla zastavljene cilje do leta 2050. Načrt bi moral vsebovati specifično politiko zmanjševanja izpustov TGP za celotno obdobje do leta 2050.²⁷⁴ Sodišče je poudarilo, da morajo razvite države, ki so zgodovinsko največ prispevale k podnebnim spremembam, prevzeti vodilno nalogo pri zmanjševanju izpustov TGP.²⁷⁵

Irsko vrhovno sodišče je drugače kot nizozemsko Vrhovno sodišče odločilo, da FIE kot pravna oseba nima pravnega interesa za uveljavljanje kršitve pravice do življenja ali pravice do zasebnega in družinskega življenja, saj irski pravni sistem ne pozna kolektivnih tožb, zato FIE ne more vlagati tožb zaradi kršitev človekovih pravic drugih oseb.²⁷⁶ Sodišče sicer ni izključilo možnosti povezave med okoljskimi tožbami, ustavnimi pravicami ter dolžnostmi države v primeru z ustreznim dejanskim stranjem.²⁷⁷

272 Ibid, odst. 7. in 26.

273 Ibid, odst. 113., 116., 117., 140.

274 Vrhovno sodišče na Irskem v zadevi No. 205/19, Friends of the Irish Environment v. The Government of Ireland, Ireland and the Attorney-General, z dne 31. 07. 2020, odst. 6.17, 6.45, 6.46, 9.1. Dostopno na:

http://blogs2.law.columbia.edu/climate-change-litigation/wp-content/uploads/sites/16/non-us-case-documents/2020/20200731_2017-No.-793-JR_opinion.pdf (4. 4. 2021).

275Montague, Historic win for Climate Case Ireland (2020). Dostopno na:

https://theecologist.org/2020/aug/05/historic-win-climate-case-ireland.

276 Vrhovno sodišče na Irskem v zadevi No. 205/19, Friends of the Irish Environment v. The Government of Ireland, Ireland and the Attorney-General, op. cit., odst. 7.18, 7.22, 7.23, 7.24.

277Ibid, odst. 9.5.

34 3.4.3. Druge aktualne podnebne tožbe zoper države pred nacionalnimi sodišči

V francoski podnebni tožbi, ki so jo v Franciji poimenovali zadeva stoletja, so štiri francoske nevladne organizacije zatrjevale, da v nasprotju z okoljsko skrbnostjo francoska vlada ni spoštovala OKSP in PS. Tožnice so podale odškodninski zahtevek zaradi okoljske škode nastale zaradi neprimernega ukrepanja francoske vlade proti podnebnim spremembam ter od sodišča zahtevale, naj vladi naloži sprejem ustreznih ciljev za zmanjšanje izpustov TGP.²⁷⁸ Sklicujoč na poročila IPCC je sodišče ugotovilo, da Francija ne bo dosegla zastavljenih ciljev zmanjšanja izpustov TGP (cilji zastavljeni do leta 2020 bi bili doseženi šele leta 2026)²⁷⁹ ter potrdilo obstoj okoljske škode v obliki poplavljenih obalnih območij, suš, poplav idr., nastale kot posledica podnebnih sprememb. Sodišče je vzročno zvezo med okoljsko škodo ter ravnanjem francoske vlade vzpostavilo na podlagi opustitve dolžne skrbnosti francoske vlade, ki je sprejela neustrezne ukrepe za uresničitev zastavljenih ciljev. V francoskem energetskem zakonu so bili določeni konkretizirani cilje za različna časovna obdobja, zato je sodišče odločilo, da se je Francija zavezala izpolniti mednarodnopravne obveznosti. Sodišče je francoski vladi naložilo plačilo moralne odškodnine tožnikom v simboličnem znesku enega evra. Primer je zanimiv predvsem zaradi poenostavljenega dokazovanja vzročne zveze s strani sodišča, ki sicer v podnebnih tožbah predstavljalo veliko oviro.²⁸⁰

Leta 2019 je v Nemčiji sodišče podobno kot v primeru FIE proti Irski v primeru Družinski kmetovalci in Greenpeace proti Nemčiji²⁸¹ odločilo, da ima država pozitivno obveznost obravnavati podnebne spremembe, vendar ni ugotovilo kršitve pravice do življenja (2. člen EKČP ter nemška Ustava), pravice do zasebnega in družinskega življenja (8. člen EKČP) ali lastninske pravice.²⁸² Sodišče je odločilo, da tožniki niso izkazali, da je nemška vlada z neustreznimi cilji kršila njihove temeljne človekove pravice²⁸³ ter ugotovilo, da nekaj letni zamik zmanjšanja izpustov TGP za 40% ne pomeni kršitve dolžne skrbnosti, saj je Nemčija sprejela primerne ukrepe in izpuste TGP do leta 2020 ustrezno zmanjšala.²⁸⁴

278Povzeto po: Kovič Dine, op. cit. (2021), str. 7.

279Lavrysen, The French Climate Cases: Legal Basis and Broader Meaning (2021). Dostopno na:

https://www.iucn.org/news/world-commission-environmental-law/202102/french-climate-cases-legal-basis-and-broader-meaning.

280 Povzeto po: Kovič Dine, op. cit. (2021), str. 7.

281 Berlinsko upravno sodišče v zadevi VG 10 K 412.18, Family Farmers and Greenpeace Germany v. Germany, z dne 31.10.2019.

282 Sancin, op. cit., str. 926.

283 Zadeva Family Farmers and Greenpeace Germany v. Germany, str. 15.

284 Ibid, str. 19.

35 V švicarskem primeru Verein Klimaseniorinnen Schweiz proti Švici so štiri posameznice, starejše od 75 let, skupaj z društvom starejših žensk, zaradi neustreznih vladnih ukrepov za preprečevanje podnebnih sprememb zatrjevale kršitve 2. in 8. člena EKČP ter ustavno zagotovljeno pravico do življenja. Sklicevale so se na znanstvena dognanja glede škodljivosti podnebnih sprememb na zdravje in smrtnost med ženskami, starejšimi od 75 let. Zvezno vrhovno sodišče²⁸⁵ je tako kot nižja sodišča menilo, da pritožnice niso zadostno izkazale osebne prizadetosti zaradi ravnanja vlade, kar je pomenilo nezadostno izkazan pravni interes za postopek. Pri svoji odločitvi se je zvezno vrhovno sodišče sklicevalo na poročilo IPCC iz leta 2018 ter zaključilo, da bo do dviga povprečne temperature za 1.5 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem prišlo šele leta 2040, zato pritožnice niso izkazale, da so v sedanjosti prizadete njihove pravice varovane z ustavo in EKČP.²⁸⁶ Pritožnice so decembra 2020 vložile pritožbo na ESČP zaradi kršitev 2. člena, 6. člena, 8 člena in 13. člena EKČP.²⁸⁷

285 Sodba švicarskega vrhovnega sodišča v zadevi IC_37/2019, Verein KlimaSeniorinnen Schweiz et al. v.

Federal Department of the Environment, Transport, Energy and Communications (DETEC), z dne 5. 5. 2020.

Angleški prevod sodbe je dostopen na: https://klimaseniorinnen.ch/wp-content/uploads/2020/06/Judgment-FSC-2020-05-05-KlimaSeniorinnen-English.pdf (29. 6. 2021).

286 Povzeto po: Sancin, op. cit., str. 928.

287 ECHR – Application form in the case of Klimaseniorinnen v. Switzerland (2020), str. 8, 9.

36 4. ZAKLJUČEK

Domet podnebnih tožb ima svoje omejitve, kot so otežen dostop do sodnega varstva, težavno in drago dokazovanje vzročne zveze med izpusti TGP in nastalo škodo, ter tradicionalizem sodišč, zlasti kadar so slednja soočena s spornimi političnimi vprašanji. Poleg tega je vsaka podnebna tožba specifična in jo je treba prilagoditi glede na dejansko stanje posamičnega primera.²⁸⁸ Sodni postopki so pogosto dolgotrajni, antropogeni izpusti TGP od predindustrijske dobe do danes pa bodo v ozračju ostajali še stoletja in še naprej povzročali dolgoročne spremembe na podnebje.²⁸⁹ Kljub navedenemu podnebne tožbe postajajo vse bolj raznolike, tožniki se opirajo na različna pravna področja in vlagajo tožbe v različnih jurisdikcijah.²⁹⁰ Četudi podnebne tožbe proti državam pogosto vplivajo zgolj na ravnanje tožene države, pa kumulativni učinek vseh podnebnih tožb nikakor ni zanemarljiv, saj vsak sprejet ukrep držav za blaženje ali prilagajanje na podnebne spremembe pomeni premik v pravo smer.

Pregled literature in analiza podnebnih tožb kaže, da so tožniki v določenih primerih uspeli dokazati kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava, ki jih povzročajo podnebne spremembe, tako pred nacionalnimi sodišči, kot tudi pred regionalnimi sodišči za človekove pravice. V prihodnje pričakujemo tudi odločitve mednarodnih pogodbenih teles, v katerih bodo ugotovljene kršitve pogodbenih obveznosti držav zaradi podnebnih sprememb.²⁹¹ Tudi kadar izid postopka ni ugoden za tožnike, lahko odklonilno mnenje sodnikov ter posamične ugotovitve v sodbi pozitivno vplivajo na bodoče podnebne tožbe z drugačnim dejanskim stanjem.²⁹² Tožniki so s podnebnimi tožbami vplivali na ravnanje držav in na njihovo uresničevanje mednarodnopravnih obveznosti, ki so povezane s podnebnimi spremembami, zato lahko svojo hipotezo potrdim.

Podnebne tožbe, ki temeljijo na človekovih pravicah, lahko služijo za ponazoritev škodljivih posledic podnebnih sprememb za posameznike in skupnosti ter lahko, med drugim, pomenijo uresničevanje pravice do dostopnega in učinkovitega pravnega sredstva. Državam, ki so še posebej ranljive zaradi podnebnih sprememb, lahko takšne tožbe omogočajo dodatno

288 Setzer, Byrnes, op. cit., str. 27.

289 IPCC (2014), op. cit., str. 5.

290 Setzer, Higham, op. cit., str. 37.

291 Sancin, op. cit., str. 935.

292 Setzer, Byrnes, op. cit., str. 25.

37 argumentacijo v mednarodnih podnebnih pogajanjih.²⁹³ Tudi PS predstavlja morebitno podlago za podnebne tožbe, saj imajo vse države jasne in diferencialne zaveze za sprejemanje ukrepov za blaženje podnebnih sprememb, vendar je pogosto ovira onemogočen dostop do sodnega varstva posameznikom ali organizacijam.

Zadeva Fundacija Urgenda proti Kraljevini Nizozemski je primer uspešne podnebne tožbe.

Kot odgovor na sodbo Vrhovnega sodišča je Nizozemska zmanjšala zmogljivosti obstoječih premogovnikov za 75% ter implementirala ukrepe v vrednosti 3 milijard evrov za zmanjšanje izpustov Nizozemske do leta 2020. Večina ukrepov Nizozemske sovpada z Načrtom s 54 rešitvami za podnebje (54 Climate Solutions Plan), ki ga je predložila Urgenda.²⁹⁴ Sodišče se je pri razlagi nacionalnih obveznosti Nizozemske, kot je razlaga pravnega standarda dolžne skrbnosti in pri razlagi, kakšne so obveznosti Nizozemske glede sprejemanja ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, oprlo na mednarodno pravo. Zadeva je zgled za bodoče podnebne tožbe proti državam, v katerih bodo tožniki skušali doseči ambicioznejše sprejetje ukrepov s strani držav za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe skladno z mednarodnimi obveznostmi in je izredno pomembna v delu, kjer je sodišče odločilo, da morajo države sprejeti ukrepe za blaženje podnebnih sprememb, tudi če so njihovi izpusti TGP neznatni.

Tudi odločitev v zadevi FIE proti Irski je pomembna v delu, kjer je sodišče odločilo, da morajo razvite države, ki so zgodovinsko največ prispevale k podnebnim spremembam, prevzeti vodilno nalogo pri zmanjševanju izpustov TGP.²⁹⁵ Takšno vodilno vlogo razvitih držav predpostavlja tudi podnebni režim znotraj ZN.

Še večji vpliv kot podnebne tožbe pred nacionalnimi organi imajo podnebne tožbe pred regionalnimi organi, saj lahko tožniki vplivajo na ravnanje več držav. Odločitvi ESČP v zadevah Duarte Agostinho in drugi proti Portugalski in drugim in KlimaSeniorinnen proti Švici bo imela znatnejši doseg kot sodbe nacionalnih sodišč, saj bosta vplivali na vse pogodbenice EKČP.

Ker pogodbeni mehanizmi nimajo možnosti prisilnih sredstev,²⁹⁶ so podnebne tožbe v preteklih letih nedvomno dobile nov zagon in bodo skupaj z aktivizmom civilne družbe tudi v bodoče ustvarjale pritisk na države, z namenom doseči, da slednje skladno z

293 Wewerinke-Singh, op. cit., str. 146, 147.

294 Setzer, Byrnes, op. cit., str. 2.

295 Montague, op. cit.

296 Sancin, op. cit., str. 935.

38 mednarodnopravnimi obveznostmi sprejmejo ukrepe, ki so nujno potrebni za dosego ciljev PS.²⁹⁷ Uspeh globalnega odziva na podnebne spremembe je odvisen od podnebne politike vsake države ter ažurnosti globalnega odziva, zato je moč pričakovati, da se bo tudi v prihodnje število vloženih podnebnih tožb zoper države povečevalo, saj slednje pogosto ne sprejemajo primernih in učinkovitih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.²⁹⁸

297 Peel, Osofsky, op. cit., str. 34.

298 Sancin, op. cit., str. 935.

39

5. VIRI IN LITERATURA

5.1. Knjige

1. Bodansky, Daniel, Jutta Brunnée, and Lavanya Rajamani: INTERNATIONAL CLIMATE CHANGE LAW, Oxford University Press, 2017.

2. Carlarne, Cinnamon P., Kevin R. Gray, and Richard Tarasofsky, eds.: THE OXFORD HANDBOOK OF INTERNATIONAL CLIMATE CHANGE LAW, Oxford University Press, 2016.

3. Klein, Daniel, et al., eds.: THE PARIS AGREEMENT ON CLIMATE CHANGE:

ANALSIS AND COMMENTARY, Oxford University Press, 2017.

4. Peel, Jacqueline and Hari M. Osofsky: CLIMATE CHANGE LITIGATION:

REGULATORY PATHWAYS TO CLEANER ENERGY, Cambridge: Cambridge University Press (2015).

5. Sands, Philippe, and Jacqueline Peel: PRINCIPLES OF INTERNATIONAL ENVIRONMENTAL LAW, Cambridge University Press, 2012.

6. Smith, Rhona KM.: INTERNATIONAL HUMAN RIGHTS LAW, Oxford University Press, 2018.

7. Shaw, Malcom N.: INTERNATIONAL LAW, Cambridge University Press, 2014.

8. Türk, Danilo: TEMELJI MEDNARODNEGA PRAVA. GV Založba, 2018.

9. Wewerinke-Singh, Margaretha_ STATE RESPONSIBILITY, CLIMATE CHANGE AND HUMAN RIGHTS UNDER INTERNATIONAL LAW, Bloomsbury Publishing, 2019.

5.2. Članki

10. Almer, Christian, and Ralph Winkler: ANALYZING THE EFFECTIVENESS OF INTERNATIONAL ENVIRONMENTAL POLICIES: THE CASE OF THE KYOTO PROTOCOL, Journal of Environmental Economics and Management 82 (2017), str.

125-151.

11. Ankumah. Evelyn: THE AFRICAN CHARTER ON HUMAN AND PEOPLES' RIGHTS, University of Pennsylvania Press. (2016), str. 159-170.

40 12. Bodansky, Daniel: THE PARIS CLIMATE CHANGE AGREEMENT: A NEW

HOPE? American Journal of International Law 110.2 (2016), str. 288-319.

13. Bouwer, Kim, and Joana Setzer: NEW TRENDS IN CLIMATE LITIGATION:

WHAT WORKS, Working paper presented at the New Trends in International Climate and Environmental Advocacy Workshop, hosted by Johns Hopkins University SAIS Europe and European University Institute, (2020), str. 1-14.

14. Bouwer, Kim: THE UNSEXY FUTURE OF CLIMATE CHANGE LITIGATION, Journal of Environmental Law 30.3 (2018), str. 483-506.

15. Breidenich, Clare, et al.: THE KYOTO PROTOCOL TO THE UNITED NATIONS FRAMEWORK CONVENTION ON CLIMATE CHANGE, The American Journal of International Law 92.2 (1998), str. 315-331.

16. Cameron, Edward, and Marc Limon: RESTORING THE CLIMATE BY REALIZING RIGHTS: THE ROLE OF INTERNATIONAL HUMAN RIGHTS SYSTEM, Review of European Community & International Environmental Law 21.3 (2012), str. 204-219.

17. Duyck, Sébastien, et al.: HUMAN RIGHTS AND THE PARIS AGREEMENT IMPLEMENTATION GUIDELINES: OPPORTUNITIES TO DEVELOP A RIGHTS-BASED APPROACH, Carbon & Climate Law Review 12.3 (2018), str. 191-202.

18. Gardbaum, Stephen: HUMAN RIGHTS AS INTERNATIONAL CONSTITUTIONAL RIGHTS, European Journal of International Law 19.4 (2008), str. 749-768.

19. Harrington, Joanna: CLIMATE CHANGE, HUMAN RIGHTS, AND THE RIGHT TO BE COLD, Fordham Envtl. L. Rev. 18 (2006), str. 513-535.

20. Humphrey, John P.: THE INTERNATIONAL BILL OF RIGHTS: SCOPE AND IMPLEMENTATION, Wm. & Mary L. Rev. 17 (1975), str. 527-541.

21. International Bar Association Climate Change Justice and Human Rights Task Force, David Esrin, and Helena Kennedy: ACHIEVING JUSTICE AND HUMAN RIGHTS IN AN ERA OF CLIMATE DISRUPTION, International Bar Association, (2014), str.

62-113.

22. Karlsson Niska, Therese: CLIMATE CHANGE LITIGATION AND THE EUROPEAN COURT OF HUMAN RIGHTS – A STRATEGIC NEXT STEP?, Journal of World Energy Law and Business (2020), str. 1-10.

41 23. Kovič Dine, Maša: PODNEBNE SODBE NACIONALNIH SODIŠČ, Pravna praksa,

(2021), str. 6-7.

24. Kovič Dine, Maša: PODNEBNE TOŽBE V MEDNARODNEM OKOLJU, Podjetje in delo, št. 6/7, (2020), str. 937-950.

25. Le Quéré, Corinne, et al.: TEMPORARY REDUCTION IN DAILY GLOBAL CO 2 EMISSIONS DURING THE COVID-19 FORCED CONFINEMENT, Nature Climate Change 10.7 (2020), str. 647-653.

26. Marochini, Maša: THE INTERPRETATION OF THE EUROPEAN CONVENTION ON HUMAN RIGHTS, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu 51.1 (2014), str.

63-84.

27. McCrimmon, Don: THE ATHABASKAN PETITION TO THE INTER-AMERICAN HUMAN RIGHTS COMMISSION: USING HUMAN RIGHTS TO RESPOND TO CLIMATE CHANGE, The Polar Journal 6.2 (2016), str. 398-416.

28. Murgel, Jasna: IZVRŠEVANJE SODB ESČP, Pravna praksa št. 29-30, (2005), str.18-19.

29. Peel, Jacqueline, and Hari M. Osofsky: CLIMATE CHANGE LITIGATION, Annual Review of Law and Social Science 16 (2020), str. 21-38.

30. Pečarič, Mirko: DE RERUM NATURA – NEPRIMERNOST DOKTRINE LOCUS STANDI V JAVNEM PRAVU, Podjetje in delo, št. 1, (2013), str. 121.

31. Plauštajner-Metelko, Katja: PODNEBNE SPREMEMBE PRED NIZOZEMSKIM SODIŠČEM: ZADEVA URGENDA, Pravna praksa, št. 5, (2020), str. 14-15.

32. Rodríguez-Garavito, César: HUMAN RIGHTS: THE GLOBAL SOUTH'S ROUTE TO CLIMATE LITIGATION, AJIL Unbound 114 (2020), str. 40-44.

33. Quirico, Ottavio: CLIMATE CHANGE AND STATE RESPONSIBILITY FOR HUMAN RIGHTS VIOLATIONS: CAUSATION AND IMPUTATION, Netherlands international law review 65.2 (2018), str. 185-215.

34. Sancin, Vasilka: MOŽNOSTI UVELJAVLJANJA OKOLJSKIH ZAHTEVKOV PRED MEDNARODNIMI POGODBENIMI TELESI MEDNARODNIH POGODB O ČLOVEKOVIH PRAVICAH, Podjetje in delo, št. 6/7, (2020), str. 921-936.

35. Szpak, Agnieszka: ARCTIC ATHABASKAN COUNCIL'S PETITION TO THE INTER-AMERICAN COMMISSION ON HUMAN RIGHTS AND CLIMATE CHANGE – BUSINESS AS USUAL OR A BREAKTHROUGH? Climatic Change 162.3 (2020), str. 1575-1593.

42 36. Šalinger, Ljubica: TRETJI IZBRNI PROTOKOL H KONVENCIJI O OTROKOVIH PRAVICAH – VELIK KORAK NAPREJ V VAROVANJU OTROKOVIH PRAVIC NA MEDNARODNI RAVNI, Pravna praksa, št. 31-32, (2016), str. 19-20.

37. Teršek, Andraž: POZITIVNE DOLŽNOSTI DRŽAVE IN PROBLEM ''SOCIALNEGA TVEGANJA'', Pravna praksa, št. 4, (2003), str. 19-29.

38. Teršek, Andraž: ZAPISKI: EKČP IN POZITIVNE DOLŽNOSTI DRŽAVE, Pravna praksa, št. 15-16, (2002), str. 5.

39. Weber, Nana: UČINKOVITOST SODNEGA VARSTVA PRED ESČP, Pravna praksa, št. 32, (2011), str. 22.

5.3. Poročila

40. Equinet, STRATEŠKA LITIGACIJA (2017), URL: http://www.zagovornik.si/wp-content/uploads/2020/07/Equinet-Strate%C5%A1ka-litigacija_Prevod-oblikovan.pdf (20. 9. 2020).

41. IPCC, 2014: SUMMARY FOR POLICYMAKERS. IN: CLIMATE CHANGE 2014:

IMPACTS, ADAPTATION, AND VULNERABILITY. PART A: GLOBAL AND SECTORAL ASPECTS. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Field, C.B., V.R. Barros, D.J. Dokken, K.J. Mach, M.D. Mastrandrea, T.E. Bilir, M. Chatterjee, K.L. Ebi, Y.O.

Estrada, R.C. Genova, B. Girma, E.S. Kissel, A.N. Levy, S. MacCracken, P.R.

Mastrandrea, and L.L.White (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1-32.

42. IPCC: CLIMATE CHANGE 2013. The Physical Science Basis, Contribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report to the Intergovernmental Panel on Climate Change (2013).

43. Tracker, Climate Action. GLOBAL UPDATE: PARIS AGREEMENT TURNING POINT, (2020), URL: https://climateactiontracker.org/documents/829/CAT_2020-12-01_Briefing_GlobalUpdate_Paris5Years_Dec2020.pdf (25. 4. 2021).

44. Setzer, Joana, and Rebecca Byrnes: GLOBAL TRENDS IN CLIMATE CHANGE IN CLIMATE CHANGE LITIGATION: 2020 SNAPSHOT, Grantham Research Institute. on Climate Change and the Environment and Centre for Climate Change

43 Economics and Policy, London School of Economics (2020), URL:

https://www.lse.ac.uk/granthaminstitute/wp-content/uploads/2020/07/Global-trends-in-climate-change-litigation_2020-snapshot.pdf (9. 9. 2020).

45. Setzer, Joana and Catherine Higham: GLOBAL TRENDS IN CLIMATE CHANGE LITIGATION: 2021 SNAPSHOT, Grantham Research Institute on Climate Change and the Environment and Centre for Climate Change Economics and Policy, London School of Economics and Political Science (2021), URL:

https://www.lse.ac.uk/granthaminstitute/wp-content/uploads/2021/07/Global-trends-in-climate-change-litigation_2021-snapshot.pdf (2. 7. 2021).

46. UNEP DTU PARTNERSHIP, UN ENVIRONMENT EMISSIONS GAP REPORT, URL: https://unepdtu.org/project/un-environment-emissions-gap-report/ (30. 4. 2021).

47. UNEP: THE STATUS OF CLIMATE CHANGE LITIGATION – A GLOBAL

REVIEW (2017), URL:

https://wedocs.unep.org/bitstream/handle/20.500.11822/20767/climate-change-litigation.pdf?sequence=1&isAllowed=y (20. 4. 2021).

5.4. Mednarodne pogodbe

48. Ameriška konvencija o človekovih (American Convention on Human Rights, ''Pact of San Jose'', Costa Rica), sprejeta 22. novembra 1969, velja od 18. julija 1978.

49. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (Vienna Convention on the Law of

49. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (Vienna Convention on the Law of

In document Podnebne tožbe zoper države zaradi kršitev mednarodnega prava (Strani 41-0)