Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta Katedra za mednarodno pravo
Podnebne tožbe zoper države zaradi kršitev mednarodnega prava
(magistrsko diplomsko delo)
Avtorica: Eva Mikelj
Mentorica: izr. prof. dr. Vasilka Sancin
Ljubljana, junij 2021
You cannot get through a single day without having an impact on the world around you. What you do makes a difference, and you have to decide what kind of difference you want to make.
Jane Goodall
Zahvaljujem se mentorici, izr. prof. dr. Vasilki Sancin,
za vso podporo (še zlasti za pomoč pri izbiri teme s področja, ki mi neizmerno veliko pomeni), strokovno pomoč in usmeritve pri pisanju magistrskega dela.
Hvala:
Lari za neomajno podporo, čudovite nasvete in vseprisoten smeh;
staršema, za brezpogojno podporo in ljubezen;
Saši in Mihu za navdih; in
preostalim članom družine, ker mi vedno stojite ob strani.
I POVZETEK
Avtorica: Eva Mikelj
Mentorica: izr. prof. Vasilka Sancin
Naslov: Podnebne tožbe zoper države zaradi kršitev mednarodnega prava
Podnebne spremembe predstavljajo veliko grožnjo našemu planetu in povečujejo že obstoječe socialne in ekonomske neenakosti na globalni in lokalni ravni. Ne glede na navedeno države ne sprejemajo ustreznih ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe skladno z znanstvenimi dognanji in mednarodnopravnimi obveznostmi. Podnebne tožbe so tožbe pred nacionalnimi sodišči, regionalnimi sodišči za človekove pravice in mednarodnimi sodišči in drugimi telesi, ki jih posamezniki in civilna družba uporabljajo za spodbujanje držav k spoštovanju zavez iz Okvirne konvencije o spremembi podnebja, Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji o spremembi podnebja ter Pariškega podnebnega sporazuma. Pravna podlaga podnebnih tožb je najpogosteje nacionalna zakonodaja, pravo človekovih pravic in mednarodno pravo podnebnih sprememb.
Namen magistrskega dela je analiza podnebnih tožb, z namenom ugotoviti, ali lahko podnebne tožbe služijo kot primerno pravno sredstvo s katerim posamezniki in civilna družba dosežejo, da države uresničujejo mednarodnopravne obveznosti. Prvi del je namenjen pregledu pravne ureditve podnebnih sprememb. V drugem delu so predstavljeni mehanizmi OZN za uresničevanje človekovih pravic, sodišča in druga telesa na regionalni ravni, na katere lahko posamezniki ali skupine posameznikov naslovijo podnebne tožbe. Drugi del vsebuje tudi pregled ključnih podnebnih tožb proti državam pred nacionalnimi sodišči, sodišči na regionalni ravni in pred mehanizmi OZN za uresničevanje človekovih pravic.
Ključne besede: mednarodno pravo podnebnih sprememb, podnebne tožbe, človekove pravice, podnebne spremembe, nacionalno pravo, Pariški sporazum
II ABSTRACT
Author: Eva Mikelj
Thesis supervisor: Associate Professor Vasilka Sancin, PhD
Title: Climate change litigation against governments on the basis of international law violation
Climate change presents a big threat to our planet and is enhancing the pre-existing social and economic inequalities on global and local level, while states fail to take appropriate measures to mitigate and adapt to climate change in line with scientific knowledge and their respective obligations stemming from international law. Climate change litigation are lawsuits brought before domestic courts, regional human rights courts, international courts, and other international bodies. Individuals and civil society use climate change litigation to encourage governments to comply with United Nations Framework on Climate Change, Kyoto Protocol, and Paris Agreement commitments. National law, human rights law, and international climate change law are most often used as a legal basis for climate change litigation.
The purpose of this master's thesis is analysis whether climate change litigation can serve as an appropriate remedy by which individuals and civil society can achieve that the defendant state implements their international obligations. The first part is aimed at reviewing the climate change legal framework, while the second part studies UN Human Rights Mechanisms and regional human rights courts where climate change cases are filed and includes the study of key climate change cases that have been brought against governments in national courts, human rights courts, and in UN Human Rights Mechanisms.
Key words: international climate change law, climate change litigation, human rights, climate change, national law, Paris Agreement
III SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV
angl. angleško
CDM clean development mechanism (mehanizem čistega razvoja)
CO2 ogljikov dioksid
COP Conference of Parties (Konferenca pogodbenic)
CRC Committee on the Rights of the Child (Odbor ZN za otrokove pravice)
čl. člen, člena, členi
dr. doktor znanosti/doktorica znanosti
DKPMP Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb
EKČP Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice
FIE Friends of the Irish Environment (prijatelji Irskega okolja)
Ibid. ibidem / prav tam
idr. in drugo
IPCC Intergovernmental Panel on Climate Change
(Medvladni forum za podnebnih spremembah)
gl. glej
KP Kjotski protokol k Okvirni Konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja
KOP Konvencija ZN o otrokovih pravicah
MPDPP Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah MPESKP Mednarodni pakt o ekonomskih socialnih in kulturnih
pravicah
NDC nationally determined contributions (nacionalno določeni prispevki)
OAS Organisation of American States (Organizacija ameriških držav)
OČP Odbor ZN za človekove pravice
odst. odstavek
IV OHCHR The Office of the UN High Commissioner for Human
Rights (Urad visokega komisariata ZN za človekove pravice)
OKSP Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi
podnebja
op. opomba
op. cit. opere citato / citirano po
OZN Organizacija združenih narodov
PS Pariški sporazum o podnebnih spremembah
prof. profesorica, profesor
SDČP Splošna deklaracija človekovih pravic
SDKP Spremembe iz Dohe Kjotskega protokola
str. stran
št. številka, številke
TGP toplogredni plini
tj. to je
ZDA Združene države Amerike
ZN Združeni narodi
UNEP Program OZN za okolje
UNGA General Assembly of the United Nations (Generalna skupščina Združenih narodov)
V KAZALO
POVZETEK ... I ABSTRACT ... II SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV ... III
KAZALO ... V
1. UVOD ... 1
2. PRAVNA UREDITEV PODNEBNIH SPREMEMB ... 4
2.1. Mednarodno pravo podnebnih sprememb ... 4
2.1.1. Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja ... 4
2.1.2. Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja 5 2.1.3. Pariški sporazum o podnebnih spremembah ... 6
2.1.4. Konference pogodbenic ... 8
2.2. Načela mednarodnega okoljskega prava ... 8
2.3. Podnebne spremembe in pravo človekovih pravic ... 9
2.3.1. Dokumenti človekovih pravic, sprejeti v OZN ... 12
2.3.2. Regionalne mednarodne pogodbe ... 13
3. PODNEBNE TOŽBE ... 15
3.1. Podnebne tožbe zaradi kršitev človekovih pravic ... 17
3.2. Mehanizmi OZN za implementacijo človekovih pravic ... 18
3.2.1. Pritožba Ioane Teitoita proti Novi Zelandiji ... 19
3.2.2. Pritožba prebivalcev otokov Toressove ožine proti Avstraliji ... 20
3.2.3. Pritožba Chiare Sacchi in drugi proti Argentini in drugim ... 21
3.3. Regionalna sodišča za človekove pravice ... 21
3.3.1. Zadeva Duarte Agostinho in drugi proti Portugalski in drugim ... 25
3.3.2. Pritožba Inuitske Cirkumpolarne Konference proti ZDA ... 26
3.3.3. Pritožba Arktičnega Athabaskanskega Sveta proti Kanadi... 27
3.4. Podnebne tožbe zoper države pred nacionalnimi sodišči ... 28
3.4.1. Zadeva Fundacija Urgenda proti Kraljevini Nizozemski ... 29
3.4.2. Zadeva Prijatelji irskega okolja proti Irski ... 32
3.4.3. Druge aktualne podnebne tožbe zoper države pred nacionalnimi sodišči ... 34
VI
4. ZAKLJUČEK ... 36
5. VIRI IN LITERATURA ... 39
5.1. Knjige ... 39
5.2. Članki ... 39
5.3. Poročila ... 42
5.4. Mednarodne pogodbe ... 43
5.5. Dokumenti Združenih narodov ... 44
5.6. Sodna praksa ESČP ... 45
5.7. Drugi dokumenti ESČP in drugih regionalnih organizacij za implementacijo človekovih pravic ... 45
5.8. Sodna praksa nacionalnih sodišč ... 46
5.9. Praksa mednarodnih pogodbenih teles ZN ... 46
5.10. Spletni viri ... 46
5.11. Doktorsko delo ... 49
5.12. Diplomsko delo ... 49
5.13. Drugo ... 49
1
1. UVOD
Sekretar Združenih narodov je leta 2007 razglasil podnebne spremembe kot odločilno vprašanje naše dobe.1
Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC),2 vodilno naravoslovno znanstveno telo na področju podnebnih prememb, od tega leta dalje z gotovostjo trdi, da so hude nevihte ter ostali ekstremni vremenski pojavi posledica podnebnih sprememb, ki imajo negativen vpliv na ekosisteme, biodiverziteto ter dvig morske gladine.3 IPCC je v svojih poročilih večkrat opozoril, da izpusti toplogrednih plinov (TGP),4 ki so rezultat človekovega delovanja, povzročajo segrevanje podnebja ter z njim povezano škodo naravi in človeštvu,5 v petem poročilu leta 2014 pa zaključil, da je človeški vpliv na podnebje očiten.6 Četudi bi vse države v tem trenutku postale ogljično nevtralne, tj. da bi obstajalo ravnovesje med človeškimi izpusti CO2 v ozračje in zajemanjem ogljika iz ozračja v ponore, kot so gozdovi in oceani7, bi se zaradi dosedanjih izpustov TGP v ozračje vplivi na podnebje poznali še stoletja. Izpusti TGP se ne zmanjšujejo, temveč se kljub vsem opozorilom povečujejo, kar povečuje možnosti nastanka katastrofalnih posledic za človeštvo.8
Podnebne spremembe ogrožajo planet in povečujejo že obstoječe socialne in ekonomske neenakosti na globalni in lokalni ravni, države pa ne zberejo politične volje za učinkovit odziv na enega največjih izzivov našega časa.9 Države, ki imajo največ zmogljivosti za delovanje proti podnebnim spremembam, ne sprejmejo ustreznih ukrepov proti le tem in so
1 Carlarne, The Oxford Handbook of International Climate Change Law (2016) str. 98.
2 IPCC je znanstveno telo, ki od leta 1988 deluje pod okriljem Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in UNEP. Bodansky op. cit., str. 57. IPCC zagotavlja redne znanstvene ocene o podnebnih spremembah, o njihovih posledicah, morebitnih prihodnjih tveganjih ter predstaviti možnosti za prilagajanje na podnebne spremembe in njihovo blaženje, ki so namenjeni oblikovalcem politik. About the IPCC. Dostopno na:
https://www.ipcc.ch/about/. Posebno poročilo IPCC je bila podlaga za prvi COP leta 1995. Taisto poročilo je služilo za določitev znanstvenega aspekta podnebnih sprememb v UNFCCC. Carlene, op. cit., str. 59, 60.
3 Calarne, op. cit., str. 99.
4 Program Združenih narodov za okolje (UNEP), ustanovljen na Stockholmski konferenci leta 1972, ima pomembno vlogo pri reševanju okoljskih vprašanj med organi OZN. Türk, Temelji mednarodnega prava (2018), str. 237.
5 IPCC: Climate Change 2013: The Physical Science Basis, Cntribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report to the Intergovernmental Panel on Climate Change (2013).
6 IPCC, Fifth assesment report (AR5) Climate change 2014, Impacts adaptation and vulnerability, Summary for police makers (2014).
7 Kaj je ogljična nevtralnost in kako jo lahko dosežemo do leta 2050 (2019). Dostopno na:
https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/society/20190926STO62270/kaj-je-ogljicna-nevtralnost-in- kako-jo-lahko-dosezemo-do-leta-2050.
8 Wewerinke-Singh, State Responsibility, Climate Change and Human Rights under International Law (2019) str. 3.
9 Carlene, op. cit., str. 6.
2 hkrati najbolj zaslužne za izpuste TGP v preteklosti.10 Prizadevanje za blaženje podnebnih sprememb ter prilagoditev nanje je pogosto označeno kot drago, nepotrebno ter nasprotno s politiko, ki zahteva takojšnje ekonomske koristi. Zanašanje na tehnološki razvoj ter na politike držav, ki se ne osredotočajo na sprejemanje ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, ne bo preprečilo destabilizacije podnebja. Zato so podnebne tožbe pomembno orodje pri delovanju proti podnebnim spremembam, saj ustvarjajo pritisk na ustvarjalce politik ter lahko dosežejo izvajanje ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe.11
Pandemija COVID-19 je povzročila zmanjšanje dnevnih izpustov TGP,12 vendar obstaja skrb, ali bodo države spodbujale trajnostne naložbe ter zelena delovna mesta pri oživljanju gospodarstva ali pa bodo nadaljevale z običajnim poslovanjem ter spodbujale visokoogljično gospodarstvo, kar bi se lahko odrazilo v povečanih izpustih TGP.13 Podnebne tožbe bi lahko odigrale pomembno vlogo pri ukrepanju proti katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb ter usmerjale politiko držav tudi v luči pandemije COVID-19 pri sprejemanju ukrepov blaženja ter prilagajanja na podnebne spremembe.
Sprejem Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah (PS)14 predstavlja pomembno ločnico v podnebnem režimu. Zastavljeni so ambiciozni cilji zmanjšati izpuste TGP z namenom ohraniti dvig povprečne temperature pod 2 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, medtem ko si bodo države pogodbenice prizadevale omejiti dvig povprečne temperature na največ 1.5 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem.15 Pa vendar se s sprejemom PS število vloženih podnebnih tožb ni zmanjšalo, kar lahko pripisujemo neambicioznemu zmanjševanju izpustov TGP pogodbenic, ki ne omogoča ohranitve segrevanja podnebja v varnih meja za človeštvo. Prav tako države ne uspejo zaščititi prebivalcev pred posledicami podnebnih sprememb, ki so vsako leto opaznejše.16
10 UNEP: The status of Climate Change Litigation - A Global Review (2017), str. 7.
11 Ibid, str. 8.
12 Le Quéré, Temporary reduction in daily global CO 2 emissions during the COVID-19 forced confinement (2020).
13 Harvey, The Guardian World has six months to avert climate crisis, says energy expert (2020). Dostopno na:
https://www.theguardian.com/environment/2020/jun/18/world-has-six-months-to-avert-climate-crisis-says- energy-expert?fbclid=IwAR2JKQDMXo-TdAiMit-P5PheQgbm4CiSNVSHfcbYOuw7nY-VLojkabP1G4A.
14 Pariški sporazum o podnebnih spremembah [PS], Ur. l. RS, št. 77/2016.
15 Čl. 2 PS.
16 Bouwer, Setzer, New Trends in Climate Litigation: What Works? (2020), str. 3, 4.
3 Posamezniki in civilna družba se v podnebnih tožbah največkrat sklicujejo na kršitve nacionalne zakonodaje, kršitev človekovih pravic, na mednarodno pravo podnebnih sprememb, okoljsko pravo in odškodninsko pravo.17
Hipoteza magistrskega diplomskega dela je, da so podnebne tožbe primerno pravno sredstvo, s katerimi posamezniki in civilna družba dosežejo, da države uresničujejo obveznosti sprejemanja ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe skladno z mednarodnopravnimi zavezami. Zastavljenega vprašanja sem se lotila s pregledom literature in z analizo izbranih podnebnih tožb ter sodnih odločitev. Osredotočala sem se na podnebne tožbe posameznikov ali civilne družbe zoper države zaradi kršitev mednarodnega prava pred nacionalnimi sodišči, regionalnimi sodišči za človekove pravice ter mednarodnimi pogodbenimi telesi za človekove pravice, s poudarkom na podnebnih tožbah, ki so relevantne za naš prostor in predstavljajo pomemben premik v dosedanji praksi omenjenih organov.
17 Setzer, Higham, Global trend in climate change litigation: 2021 snapshot (2021), str. 26.
4
2. PRAVNA UREDITEV PODNEBNIH SPREMEMB
2.1. Mednarodno pravo podnebnih sprememb
Mednarodno pravo podnebnih sprememb se ni razvilo ločeno od drugih področji mednarodnega prava,18 temveč izhaja iz mednarodnega okoljskega prava. S sprejetjem Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja19 (OKSP) ter Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji (KP)20 je pravo podnebnih sprememb našlo svojo lastno identiteto.21 Mednarodno podnebno pravo sestavljajo običajno mednarodno pravo, splošna pravna načela ter mednarodne pogodbe, ki se lahko deloma ali v celoti prekrivajo z relevantnimi normami mednarodnega običajnega prava.22 OKSP, KP ter PS so kot mednarodne pogodbe pravno zavezujoči, vendar zgolj nekatere določbe ustvarjajo natančno določene mednarodnopravne obveznosti.23
2.1.1. Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja
Generalna skupščina Združenih narodov (UNGA) je leta 1990 sprožila razvoj mednarodnega prava podnebnih sprememb z Resolucijo 45/212, s katero so se začela formalna pogajanja, ki so 9. maja 1992 rezultirala v sprejemu OKSP. OKSP velja od 21. marca 1993 in je temelj za razvoj norm in načel mednarodnega prava podnebnih sprememb in za sprejemanje odločitev glede vprašanj povezanih s podnebnimi spremembami.24 Ima kar 197 pogodbenic.25
18 Bodansky, International Climate Change Law (2017), str. 35.
19 Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja [OKSP], Ur. l. št. 13/95.
20 Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja [KP], Ur. l. št. 17/02.
21 Carlarne, op. cit., str. 7.
22 Türk, op. cit., str. 49.
23 Bodansky, op. cit., str. 18.
24 Carlarne, op. cit., str. 4.
25 Na dan 4. 8. 2020 je imela OKSP 197 pogodbenic. Za več informacij glej United Nations Treaty Collection.
Dostopno na: https://treaties.un.org/Pages/ViewDetailsIII.aspx?src=IND&mtdsg_no=XXVII- 7&chapter=27&Temp=mtdsg3&clang=_en.
5 Cilj OKSP je stabilizacija koncentracije TGP v ozračju na ravni, ki bi preprečila nevarne antropogene podnebne spremembe. OKSP določa splošna načela in izhodišča za nadaljnje urejanje področja, ter temelji na previdnostnem načelu z večjim poudarkom na ukrepih za blaženje podnebnih sprememb, kot prilagajanjih nanje, na načelu trajnostnega razvoja in medgeneracijske pravičnosti ter skupnih, vendar različnih obveznosti. Pogodbenice, ki spadajo med razvite države, bi morale prevzeti vodilno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in odvračanju njihovih posledic. V OKSP so pogodbenice razdeljene v tri skupine, razvite pogodbenice in pogodbenice, katerih ekonomija je bila v tranziciji (države bivše Sovjetske Unije) spadajo v Prilogo I, razvite pogodbenice, ki nudijo finančno podporo za zmanjševanje izpustov TGP pogodbenicam v razvoju spadajo v Prilogo II, medtem ko države v razvoju sodijo v tretjo skupino (non-Annex I).26
2.1.2. Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja
KP je bil sprejet leta 1997, velja pa od 16. februarja 2005 in dopolnjuje OKSP z namenom razmejiti vloge in obveznosti držav Priloge I glede sprejemanja ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne sprememb.27 Ratificiralo ga je 192 pogodbenic.28 Osnovan na načelih in določilih OKSP vzpostavlja pravno zavezujoče ter konkretizirane cilje za zmanjšanje TGP izpustov za države Priloge I, ki temeljijo na petletnih obdobjih. Vsebuje tudi zahtevo, da pogodbenice poročajo o sprejetih ukrepih in izvajajo njihov pregled. Pri izpolnjevanju obveznosti so pogodbenice prožne, med drugim lahko same določijo, kdaj v petletnem obdobju bodo zmanjšale izpuste TGP, v katerih sektorjih ter katere TGP bodo zmanjšale.29 KP vzpodbuja obnavljanje naravnih ponorov s pogozdovanjem, upravljanjem gozdov ter kmetijskih zemljišč.30 Za dosego ciljev je bilo s KP vzpostavljeno mednarodno trgovanje z izpusti in drugi tržni mehanizmi, vključno z mehanizmom za skupne projekte med
26 Carlarne, str. 7, 14, 15, 100, 101, 103.
27 Klein, The Paris Agreement on Climate Change Analysis and Commentary (2017), str. 33.
28 Na dan 5. 4. 2021 je imel Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja 192 držav pogodbenic. Za več informacij glej United Nations Treaty Collection. Dostopno na:
https://treaties.un.org/Pages/ViewDetailsIII.aspx?src=IND&mtdsg_no=XXVII- 7&chapter=27&Temp=mtdsg3&clang=_en.
29 Bodansky, op. cit. (2017), str. 160.
30 Ibid, str. 165.
6 državami Priloge I ter državami v razvoju31 in mehanizmom čistega razvoja (CDM).32 Cilji zmanjšanja izpustov TGP niso bili določeni ''od zgoraj navzdol'' (angl. top down), temveč so si države Priloge I določila cilje, ki so bili zapisani v Prilogi B h KP.33 V prvem ciljnem obdobju so države zaveze v obdobju med letom 2008 in 2012 skoraj v celoti uresničile.
Skupni izpusti držav Priloge I so se zmanjšali za 22% v primerjavi z referenčnim letom 1990.
Leta 2012 je bilo na konferenci pogodbenic (COP) s Spremembami iz Dohe KP (SDKP)34 za drugo ciljno obdobje od leta 2013 do leta 2020 določeno zmanjšanje izpustov za 18% v primerjavi z letom 1990.35 SDKP veljajo šele od 31. decembra 2020.36 PS velja za naslednika KP,37 zato do sprejetja tretjega ciljnega obdobja KP najverjetneje ne bo prišlo. KP do nadaljnjega ostaja v veljavi, zlasti CDM.38
2.1.3. Pariški sporazum o podnebnih spremembah
PS je pravno zavezujoč globalen podnebni sporazum (z določenimi ne-zavezujočimi elementi),39 ki je bil sprejet 12. decembra 2015 in velja od 4. novembra 2016.40 Vsem pogodbenicam nalaga enake jedrne obveznosti41 ter ne vsebuje delitve pogodbenic na Prilogo I, II in tretjo skupino. Načelo skupnih, vendar različnih obveznosti42 se uresničuje v luči različnih nacionalnih okoliščin držav pogodbenic. Ohranjena je ideja o razvitih državah kot vodilnih pri blaženju podnebnih sprememb,43 ki nudijo finančno pomoč državam v razvoju pri
31 Breidenich, The Kyoto Protocol to the United Nations Framework Convention on Climate Change (1998), str.
319.
32 Klein, op. cit., str. 33.
33 Ibid.
34 Spremembe iz Dohe Kjotskega protokola [SDKP], Ur. l. RS št. 5-19/2015.
35 Klein, op. cit., str. 34, 35.
36 Na dan 29. 6. 2021 so imele Spremembe iz Dohe 147 pogodbenic. Za več informacij glej United Nations
Treaty Collection. Dostopno na:
https://treaties.un.org/Pages/ViewDetails.aspx?src=TREATY&mtdsg_no=XXVII-7-c&chapter=27.
37 Almer, Winkler, Analyzing the effectiveness of international environmental policies: The case of the Kyoto Protocol. (2017), str. 33.
38 CDM bo v veljavi najmanj do novembra 2021 (The CDM Executive Board Agrees on Temporary Measures to Address COP26 Postponement. Dostopno na: https://unfccc.int/news/the-cdm-executive-board-agrees-on- temporary-measures-to-address-cop26-postponement).
39 Bodansky, Paris Climate Change Agreement: A New Hope? (2016), str. 290.
40 Na dan 30. 6. 2021 je imel Pariški podnebni sporazum 191 pogodbenic. Za več informacij glej United Nations
Treaty Collection. Dostopno na:
https://treaties.un.org/Pages/ViewDetails.aspx?src=TREATY&mtdsg_no=XXVII-7-d&chapter=27&clang=_en.
41 Bodansky, op. cit. (2016), str. 290.
42 Ibid, str. 290, 300.
43 Klein, op. cit., str. 81.
7 blaženju podnebnih sprememb ter pri prilagajanju nanje.44 PS je zastavil ambiciozen in specifičen cilj ohraniti dvig povprečne globalne temperature znatno pod 2 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem s prizadevanjem pogodbenic k omejitvi dviga povprečne temperature na 1.5 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem.45
Skladno s PS morajo pogodbenice pripraviti nacionalno določene prispevke (NDC).46 Pogodbenice niso pravno zavezane izpolniti zastavljene cilje v NDC,47 vendar pa NDC s prenosom v nacionalno zakonodajo postanejo pravno zavezujoča obveznost.48 Vsaka pogodbenica mora po petletnem obdobju sporočiti zastavljen obseg NDC.49 Uspeh globalnega odziva na podnebne spremembe je odvisen od učinkovite in skladne politike o podnebnih spremembah vseh pogodbenic.50 Iz NDC, ki so jih pogodbenice objavile novembra 2020 izhaja, da tiste pogodbenice, ki povzročajo največ izpustov TGP, ne zasledujejo korenito ambicioznejših ciljev v primerjavi z letom sprejema PS.51 Projekcije na podlagi NDC pogodbenic iz novembra 2020 kažejo, da se bo po optimističnem scenariju povprečna globalna temperatura do leta 2100 zvišala za 2,1 °C.52
Preambula PS vsebuje sklic na človekove pravice, ki ne prinaša novih obveznosti za države pogodbenice, temveč osvetli že obstoječe obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnega običajnega prava ter nacionalnega prava in obveznosti iz mednarodnih pogodb, ki jih je posamična pogodbenica ratificirala ali jih bo ratificirala v prihodnosti.53 Ambiciozno zastavljeni cilji v PS morda ne bodo dovolj za zaščito uresničevanja človekovih pravic, saj iz znanstvenih dognanj izhaja, da zvišanje povprečne globalne temperature za 2 °C negativno učinkuje na človekove pravice, medtem ko bi zvišanje za 3-4 °C po pesimističnem scenariju pomenilo katastrofalne posledice za uresničevanje človekovih pravic.54
44 Ibid, str. 89.
45 Čl. 2 PS.
46 Peel, Osofsky. Climate Change Litigation. (2020), str. 30.
47 Bodansky, op. cit. (2016), str. 304.
48 Glej Kovič Dine, Podnebne sodbe nacionalnih sodišč (2021), str. 7.
49 Deveti in enajsti odst. 4. čl PS.
50 Bouwer, The Unsexy Future of Climate Change Litigation (2018), str. 492.
51 Tracker, Climate Action. Global Update: Paris Agreement Turning Point. (2020), str. 8. Dostopno na:
https://climateactiontracker.org/documents/829/CAT_2020-12- 01_Briefing_GlobalUpdate_Paris5Years_Dec2020.pdf.
52 Ibid, str. 6.
53 Duyck, et al., Human Rights and the Paris Agreement’s implementation Guidelines: Opportunities to develop a Rights-based approach (2018), str.191-202.
54 Quirico, Climate Change and State Responsibility for Human Rights Violations: Causation and Imputation (2018), str. 186.
8 2.1.4. Konference pogodbenic
Vsako leto (razen kadar pogodbenice določijo drugače), se pogodbenice OKSP sestanejo na COP, kjer poteka pregled izvajanja OKSP in drugih mednarodnih pravnih dokumentov. COP med drugim sprejemajo administrativne ter institucionalne dogovore, ki spodbujajo pogodbenice k učinkovitemu izvajanju OKSP.55 Na COP16 v Cancunu56 je bila priznana povezava med podnebnimi spremembami in človekovimi pravicami. Pogodbenice so bile soglasne, da morajo pri sprejemanju ukrepov za blaženje podnebnih spremembam spoštovati človekove pravice.57
2.2. Načela mednarodnega okoljskega prava
Med glavnimi načeli mednarodnega okoljskega prava, ki so relevantna za mednarodno podnebno pravo, so previdnostno načelo, načelo skupnih, vendar različnih obveznosti, načelo trajnostnega razvoj ter načelo prepovedi povzročanja škode.
Različice previdnostnega načela so bile sprejete v več kot petdesetih mednarodnih sporazumih.58 Kljub pomanjkanju znanstvene gotovosti glede možnosti nastanka resne in nepopravljive škode morajo države skladno s previdnostnim načelom sprejeti ustrezne in stroškovno učinkovite ukrepe za preprečevanje poslabšanja stanja okolja.59 Previdnostno načelo je poglavitno za naslavljanje posledic, ki se izrazijo dolgo po nastanku vzroka.
Posledice podnebnih sprememb so trajajoče in najverjetneje nepovratne.60
Načelo skupnih, vendar različnih obveznosti, upošteva različne prispevke držav pri nastanku okoljskega problema ter zmožnost držav pri prevenciji, zmanjšanju in obvladovanju okoljskega problema, hkrati pa določa skupno odgovornost držav za zaščito okolja na nacionalni, regionalni in globalni ravni.61 OKSP, KP, PS in odločitve COP vsebujejo
55 Conference of the Parties. Dostopno na: https://unfccc.int/process/bodies/supreme-bodies/conference-of-the- parties-cop.
56 Carlarne, op. cit., str. 11.
57 Burger, Wentz. Climate Change and Human Rights (2015), str 14.
58 Ibid, str. 7, 165.
59 Načelo 5, Rio Deklaracija o okolju in razvoju (Rio Declaration on Environment and Development), UN Doc.
A/CONF.151/26 (vol. I) (1992).
60 Carlarne, op. cit., str. 169.
61 Sands, Peel, Principles of International Environmental Law (2012), str. 233.
9 modificirano načelo skupnih, vendar različnih obveznost, ki določa, da so obveznosti držav pri ukrepanju proti podnebnim spremembam različne glede na njihove zmožnosti in zgodovinske prispevke k nastanku podnebnih sprememb.62
Medtem ko načelo skupnih, vendar različnih obveznosti poudarja znotraj-generacijsko pravičnost, načelo trajnostnega razvoja osvetljuje medgeneracijsko pravičnost.63 OKSP v četrtem odstavku 3. člena določa, da imajo države pogodbenice pravico do trajnostnega razvoja in dolžnost spodbujati trajnostni razvoj,64 tj. razvoj, ki izpolnjuje potrebe sedanje generacije, brez ogrožanja možnosti prihodnjih organizacij pri izpolnjevanju njihovih potreb,65 medgeneracijska pravičnost pa je v prvem odstavku 3. člena OKSP določena z dikcijo, da je treba podnebje zaščititi za dobro sedanjih in prihodnjih generacij.66
Preambula OKSP vsebuje tudi načelo prepovedi povzročanja škode (angl. no-harm rule).67 To načelo prepoveduje resno čezmejno povzročanje škode na okolju, državam pa nalaga nadzor nad morebitnimi povzročitelji resne čezmejne škode in preprečevanje možnosti nastanka takšne škode.68 Države bi lahko bile delno odgovorne zaradi izpustov TGP v primeru nastanka znatne škoda na okolju drugih držav ob dokazani neposredni povezavi med vzrokom in posledico.69
Previdnostno načelo, načelo trajnostnega razvoja in načelo prepovedi povzročanja škode so del mednarodnega običajnega prava,70 medtem ko načelo skupnih, vendar različnih obveznosti še ni sprejeto kot tako.71
2.3. Podnebne spremembe in pravo človekovih pravic
Mnogo dejavnikov vpliva na podnebne spremembe, ki povzročajo številne posledice.72 Podnebne spremembe imajo skupne točke z več področji mednarodnega prava,73 med drugim
62 Bodansky, op. cit. (2017), str. 27.
63 Ibid, str. 54.
64 Ibid.
65 Svetovna komisija za okolje in razvoj, Our Common Future, UN Doc. A/42/427 (1987), 4. avgust 1987.
66 Carlarne, op. cit., str. 193, 196, 199.
67 Bodansky, op. cit. (2017), str. 36.
68 Kovič Dine, Mednarodnopravno varstvo gozdov (2018), str. 125.
69 Ibid, str. 26.
70 Ibid, str. 31.
71 Bodansky, op. cit. (2017), str. 52.
72 Ibid, str. 295.
10 tudi s pravom človekovih pravic. V podnebnih tožbah se tožniki pogosto sklicujejo na kršitev uresničevanja človekovih pravic zaradi podnebnih sprememb, zato je treba nameniti pozornost ključnim mednarodnim pogodbam in aktom s področja človekovih pravic.
Vpliv podnebnih sprememb in ukrepi proti podnebnim spremembam imajo posledice na uresničevanje človekovih pravic.74 Povezava med človekovimi pravicami in podnebnimi spremembami je bila prvič prepoznana v mednarodnem dokumentu na konferenci majhnih otoških držav (angl. Small Island States Conference) leta 2007. Svet ZN za človekove pravice je nekaj mesecev kasneje sprejel Resolucijo 7/23 o človekovih pravicah in podnebnih spremembah. V njej je zapisano, da predstavljajo podnebne spremembe takojšno in daljnosežno grožnjo ljudem in skupnostim, ter vplivajo na celokupno uživanje človekovih pravic.75
Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR) je v svojem poročilu leta 200976 ocenil, da podnebne spremembe vplivajo in povečujejo tveganje za uresničevanje človekovih pravic.77
Posebni poročevalci ZN izdajajo poročila o vplivu podnebnih sprememb na človekove pravice.78 V najnovejšem poročilu79 iz leta 2019 je posebni poročevalec ocenil, da je varno podnebje del pravice do zdravega okolja.80 Človekove pravice, ki so najbolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb, so pravice do življenja, pravice do zdravja, hrane, čiste vode, do zdravega življenjskega okolja, do ustreznega življenjskega standarda, pravica do bivališča, do samoodločanja, kulture in lastninska pravica.81
Obveznosti držav s področja človekovih pravic v kontekstu podnebnih sprememb so blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, zagotavljanje pravnih sredstev za kršitve človekovih pravic, regulacija gospodarskih aktivnosti s sprejetjem ustreznih ukrepov za preprečevanje ogrožanja človekovih pravic povzročenega s strani gospodarskih dejavnosti, odpravljanje kršitev ter mednarodno sodelovanje z drugimi državami. Države imajo pri
73 Glej več o tem: Ibid, str. 295, 349.
74 Wewerinke-Singh, op. cit., str. 5.
75 Ibid.
76 OHCHR, Report of the Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights on the Relationship between Climate Change and Human Rights (2009).
77 Povzeto po Wewerinke-Singh, str. 6, 7.
78 Carlarne, op. cit., str. 219.
79 Special Rapporteur, Safe Climate, A Report of the Special Rapporteur on Human Rights and the Environment (2019). Dostopno na: https://www.unep.org/resources/report/safe-climate-report-special-rapporteur-human- rights-and-environment.
80 Ibid, str. 42.
81 Ibid, str. 18.
11 sprejemanju ukrepov za ravnovesje med blaženjem, prilagajanjem na podnebne spremembe in legitimnimi družbenimi interesi diskrecijsko pravico, vendar to ravnovesje ne sme biti nerazumno ali neutemeljeno. Nadalje imajo države večjo odgovornost zaščititi posameznike v ranljivem položaju ter tiste, ki so še posebej ogroženi.82
Podnebne spremembe imajo globalne posledice, zato je ključno vprašanje, ali imajo države obveznost zaščititi posameznike iz drugih držav pred škodljivimi vplivi izpustov TGP na podnebje, ki vplivajo na uresničevanje človekovih pravic. Mednarodne pogodbe o človekovih pravicah določajo, da mora država pogodbenica zaščititi človekove pravice in svoboščine subjektov na njenem teritoriju ali pod njeno jurisdikcijo. Obstajajo precedenčni primeri glede ekstrateritorialnega učinka mednarodnih pogodb, vendar le v tistih primerih, v katerih je imela država nadzor nad teritorijem ali posamezniki.83
Podnebne spremembe povzročajo vse države, povzročajo pa jih tudi naravni dejavniki, zato je težavno dokazovati neposredno povezavo med problemi in posledicami, ki jih povzročajo podnebne spremembe, ter posamezniki, ki so jim bile kršene pravice.84 Narava prava človekovih pravic predstavlja oviro za naslavljanje multidisciplinarne problematike podnebnih sprememb skozi prizmo prava človekovih pravic.85 Morebitna ekstrateritorialna uporaba prava človekovih pravic v kontekstu podnebnih sprememb s strani sodišč bi imela velik pomen za ranljive države ter skupnosti,86 ki so najmanj pripomogle k problemu podnebnih sprememb.87
Za razvoj na področju človekovih pravic in okoljskih problemov so veliki meri zaslužna regionalna sodišča za človekove pravice, kot je Evropsko sodišče za človekove pravice in Afriška komisija za človekove pravice ljudstev,88 ki sta v določenih primerih nastanka okoljske škode odločila, da je slednja lahko vzrok kršitev človekovih pravic. Mnoge države so v nacionalne zakonodaje umestile pravico do zdravega okolja.89
Večina mednarodnih pogodb in aktov s področja človekovih je bilo sprejetih v času, ko še ni bilo večinskega soglasja znanstvenikov glede razsežnosti podnebnih sprememb, niti niso bile
82 Duyck, op. cit., str. 193.
83 Carlarne, op. cit., str. 510.
84 Ibid, str. 41.
85 Ibid, str. 511.
86 Cameron, Limon, Restoring the Climate by Realizing Rights: The Role of the International Human Rights System (2012), str. 212.
87 Carlarne, op. cit., str. 511.
88 Ibid, str. 504, 505.
89 Ibid, str. 514.
12 podnebne spremembe sprejete kot bližnja grožnja. Posledično se pojavlja potreba po razlagi človekovih pravic v luči trenutnih okoliščin in v kontekstu podnebnih sprememb.90
Podnebne spremembe in njihova razsežnost zahtevajo prilagoditev trenutnega pravnega okvirja človekovih pravic za učinkovito naslavljanje trenutne in bodoče problematike podnebnih sprememb skozi režim prava človekovih pravic,91 saj bo lahko le tako zagotovljeno učinkovito varstvo človekovih pravic posameznikov in skupnosti, ki so jim bile in jim bodo v prihodnosti kršene človekove pravice zaradi podnebnih sprememb.92
2.3.1. Dokumenti človekovih pravic, sprejeti v OZN
Leta 1948 je UNGA sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic (SDČP)93, ki predstavlja prvi in najpomembnejši akt na področju človekovih pravic.94 SDČP je temelj za vse nadaljnje kodifikacije s področja človekovih pravic, hkrati pa je imela velik vpliv na mednarodne pogodbe, na mednarodno običajno pravo ter ustavne in pravne sisteme držav.95 Leta 1966 sta bila sprejeta Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP)96 in pripadajoča protokola ter Mednarodni pakt o ekonomskih socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP),97 ki skupaj s SDČP tvorita Mednarodno listino o človekovih pravicah.98 SDČP in MPDPP med drugim vsebujeta določbo, da bodo pogodbenice zagotovile učinkovito pravno sredstvo posamezniku, ki so mu bile kršene človekove pravice in svoboščine.99 MPESKP določa mednarodno sodelovanje držav z namenom zagotoviti uresničevanje človekovih pravic100 ter uživanje dosežkov znanstvenega napredka in njegovih rezultatov.101 Posledice
90 Povzeto po Duyck, op. cit., str. 192.
91 Ibid, str. 514, 515.
92International Bar Association Climate Change Justice and Human Rights Task Force, Esrin, Kennedy, Achieving Justice and Human Rights in an Era of Climate Disruption (2014), str. 66.
93 Splošna deklaracija človekovih pravic [SDČP], Ur. l. št. 24/2018.
94 Türk, op. cit., str. 122.
95 Ibid, str. 123, 124.
96 Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah [MPDPP], Ur. l. št. 35/92.
97 Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah [MPESKP], Ur. l. št. 35/92.
98 Humphrey, The International Bill of Rights: Scope and Implementation (1975), str. 528 in Gardbaum, Human Rights as International Constitutional Rights (2008): str. 750.
99 Čl. 8 SDČP in tretji odst. 2. čl. MPDPP.
100 Čl. 2 MPESKP.
101 Ibid, čl. 15.
13 podnebnih sprememb imajo čezmejne vzroke in posledice, zato je globalen odziv, s poudarkom na deljenju znanja, tehnologije in deljenju sredstev ključnega pomena.102
Konvencija ZN o otrokovih pravicah (KOP)103 je bila sprejeta leta 1989. V veljavi je od leta 1990 in ima 196 pogodbenic. Izbirni protokol h KOP glede postopka sporočanja kršitev104 je eden izmed treh izbirnih protokolov h KOP, ki otrokom omogoča vlaganje pritožb zaradi kršitve KOP ter preostalih izbirnih protokolov.105 Odbor za človekove pravice je leta 2013 v komentarju 24. člen KOP podnebne spremembe ocenil za veliko grožnjo zdravju otrok,106 OHCHR pa je v študiji povezave med podnebnimi spremembami in uresničevanjem pravic otrok ugotovil, da so vsi otroci, še posebej pa najmlajši, izredno ranljivi zaradi negativnih posledic podnebnih sprememb.107
2.3.2. Regionalne mednarodne pogodbe
Svet Evrope je leta 1950 sprejel Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP)108, ki ureja zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Določbe EKČP, ki večinoma urejajo širok spekter političnih in državljanskih pravic, so bile večkrat spremenjene ali dopolnjene s protokoli.109 EKČP ne določa izvajanja obveznosti spoštovanja človekovih pravic.110 V podnebnih tožbah se pritožniki najpogosteje sklicujejo na kršitve 2. in 8. člen EKČP v povezavi s 14. členom.111
Organizacija afriške enotnosti je leta 1981 sprejela Afriško listino človekovih pravic in pravic ljudstev,112 ki velja od leta 1986.113 Afriška listina človekovih pravic in pravic ljudstev je
102OHCHR, Key Messages on Human Rights and Climate (2015), str. 3. Dostopno na:
https://www.ohchr.org/Documents/Issues/ClimateChange/COP21.pdf?fbclid=IwAR2zo3nAfA9WCQTxgiudoZ DpsYzq84UdqxezVPJEJkR1rg5oYqZeLmhKONA.
103 Konvencija ZN o otrokovih pravicah, Ur. l. št. 35/1992.
104 Izbirni protokol h KOP glede postopka sporočanja kršitev [IPKOPSK], Ur. l. št. 3/18.
105 Šalinger, Tretji izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah - velik korak naprej v varovanju otrokovih pravic na mednarodni ravni (2016), str. 19, 20.
106 OHCHR, Frequently Asked Questions on Human Rights and Climate Change (2021), str. 23, 24.
107 Ibid, str. 24.
108 Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin [EKČP], Ur. l. RS 7/94.
109 Shaw, International Law, Seventh Edition (2014), str. 249, 250.
110 Ibid, str. 251.
111 Pedersen, The European Convention of Human Rights and Climate Change – Finally! (2020). Dostopno na:
https://www.ejiltalk.org/the-european-convention-of-human-rights-and-climate-change-finally/.
112 Afriška listina človekovih pravic in pravic ljudstev (African Charter on Human and Peoples' Rights, ''Banjul Charter''), OAU Doc. CAB/LEG/637/3, rev. 5 21 I.L.M. 58 (1982) sprejeta 27. junija 1981, velja od 21. oktobra 1986.
14 kodificirala posebno pravico do zdravega okolja, ki po razlagah Afriška komisija za človekove pravice ljudstev ustvarja obveznosti za države pogodbenice.114 Ameriška konvencija o človekovih pravicah je bila sprejeta leta 1969115 in velja od leta 1978.116
113 Ankumah, The African Charter on Human and Peoples’ Rights (2016), str. 159.
114 Wewerinke-Singh, op. cit., str. 155.
115 Ameriška konvencija o človekovih (American Convention on Human Rights, ''Pact of San Jose'', Costa Rica), sprejeta 22. novembra 1969, velja od 18. julija 1978.
116 Smith, International Human Rights Law (2018), str. 123.
15
3. PODNEBNE TOŽBE
Podnebne tožbe so tožbe pred nacionalnimi sodišči, mednarodnimi sodišči ter sodišči na regionalni ravni, ki odpirajo vprašanja o pravu ali dejstvih povezanih s klimatologijo in sprejetimi ukrepi za blaženje podnebnih sprememb ter prilagajanje nanje.117 Imajo tesno povezavo s podnebnimi spremembi ter naslavljajo bodisi izpuste TGP, ki povzročajo podnebne spremembe, bodisi naslavljajo predviden vpliv podnebnih sprememb na skupnosti, ekosisteme ter infrastrukturo.118 Podnebne tožbe so odgovor na ravnanja držav, ki ne spoštujejo zavez iz OKSP, KP in PS. Podnebne tožbe so fenomen zadnjih tridesetih let.119 Med letom 1986 in majem 2021 je bilo vloženih 1,841 primerov podnebnih tožb v štiridesetih državah in pred trinajstimi regionalnimi in mednarodnimi organi.120 Kar 1,006 podnebnih tožb je bilo vloženih po sprejetju PS in začetku sodnega postopka v zadevi Fundacija Urgenda proti Kraljevina Nizozemska.121 Podnebne tožbe vložene s strani posameznikov ali korporacij so bile izven Združenih držav Amerike (ZDA) v 76% vložene zoper vlade, ki predstavljajo države kot nosilke izvršilne funkcije države.122 V manj kot polovici primerov so podnebne spremembe predstavljale temelj tožbenega zahtevka podnebnih tožb, v preostalih primerih pa so podnebne spremembe bile del tožbenega zahtevka, kot so okoljski zahtevki glede varovanja gozdov ali v primerih onesnaževanja zraka.123 Kar 1,387 podnebnih tožb je bilo vloženih v ZDA. V Avstraliji je bilo vloženih 115 podnebnih tožb, v Veliki Britaniji 73 podnebnih tožb, v državah Evropske unije, pred Sodiščem Evropske unije in Splošnim sodiščem pa 58 podnebnih tožb.124 V državah globalnega juga je bilo skupno vloženih 58 podnebnih tožb, od tega v Aziji 18 primerov, v Afriki 8 primerov ter v Latinski Ameriki in Karibih 32 primerov.125 Analiza odločitev v postopkih podnebnih tožb vloženih izven ZDA je pokazala, da je v 58% prišlo do ugodnih odločitev,126 tj. odločitev, s katero je bilo odločeno v prid učinkovitejšim predpisom za zaščito podnebja127 ali odločitev, ki je preprečila scenarij, ki
117 Setzer, Byrnes, Global trends in climate change litigation: 2020 snapshot (2020), str. 6. Dostopno na:
https://www.lse.ac.uk/granthaminstitute/wp-content/uploads/2020/07/Global-trends-in-climate-change- litigation_2020-snapshot.pdf.
118 Peel, Osofsky, Climate Change Litigation, Regulatory Pathways to Cleaner Energy (2015), str. 5.
119 Kovič Dine, Podnebne tožbe v mednarodnem okolju (2020), str. 938.
120 Setzer, Higham, op. cit., str. 10.
121 Ibid.
122 Setzer, Byrnes, op. cit., str. 9.
123 Ibid, str. 6.
124 Setzer, Higham, op. cit., str. 10.
125 Ibid, str. 11.
126 Ibid, str. 19.
127 Ibid.
16 bi sicer povzročil povečanje TGP.128 V 32% je bila izdana neugodna odločitev, 129 tj.
odločitev, ki spodkopava zakonske ureditve na področju podnebja, oziroma za katero obstaja velika verjetnost, da se bo odrazila v povečanju izpustov TGP.130 V 10% postopkov podnebnih tožb je imela odločitev nevtralen učinek.131
Podnebne tožbe so pogosto predmet strateške litigacije in zasledujejo specifičen izid sodnega postopka, ki prinaša učinek za celotno družbo ter presega pomen, ki ga ima za stranki postopka.132 Takšne podnebne tožbe zasledujejo različne cilje. Med drugim želijo spodbuditi države k sprejetju ambicioznejših ukrepov proti podnebnim spremembam ter k uresničevanju zavez, ki izhajajo iz mednarodnega prava, doseči razmislek o veljavnih ukrepih države za zmanjševanje TGP, vplivati na pomembne akterje, spodbujati javno razpravo ter ozaveščati o problemih, ki jih prinašajo podnebne spremembe.133 Sodbe v teh primerih lahko instrumentalno vplivajo na države, na njihovo spoštovanje mednarodnopravnih obveznosti ter sprejetje nacionalne podnebne zakonodaje.134 Zdi se, da postaja strateška litgacija strategija podnebnih aktivistov135, saj se število strateških litigacij na področju podnebnih sprememb v zadnjih letih strmo povečuje.136
Podnebne tožbe vključujejo tudi civilne in upravne postopke, ki ne vključujejo aktivističnih ciljev, temveč zasledujejo zasebne interese. Ločnica med strateškimi primeri in drugimi oblikami podnebnih tožb ni jasna, vendar je jasno, da vsi primeri podnebnih tožb ne stremijo k družbenim, pravnim in političnim spremembam.137 Tudi takšne podnebne tožbe niso nepomembne in imajo lahko podoben vpliv kot strateški primeri.138
Vpliv podnebnih tožb se kaže neposredno in posredno. Neposredni vpliv izhaja iz razlage sodišča ali odločitve sodišča, ki vpliva na vsebino pravnih aktov, politiko vlade ali na postopke odločanja. Posredni vpliv pomeni spremembo vedenja vladnih in nevladnih akterjev,
128 Setzer, Byrnes, op. cit., str. 11.
129 Setzer, Higham, op. cit., str. 19.
130 Ibid, str. 20.
131 Ibid, str. 19.
132Povzeto po: Equinet, Strateška Litigacija (2017), str. 7. Dostopno na: http://www.zagovornik.si/wp- content/uploads/2020/07/Equinet-Strate%C5%A1ka-litigacija_Prevod-oblikovan.pdf.
133 Setzer, Byrnes, op. cit., str. 23.
134 Ibid, str. 11.
135 Setzer, Higham, op. cit., str. 5.
136 Ibid, str. 13.
137 Setzer, Byrnes, op. cit., str. 4.
138 Setzer, Higham, op. cit., str. 13.
17 ki se lahko odrazi v večji ozaveščenosti javnosti o podnebnih spremembah in njihovih učinkih.139
3.1. Podnebne tožbe zaradi kršitev človekovih pravic
Zaradi kršitev človekovih pravic v povezavi s podnebnimi spremembam je bilo do maja 2021 vloženih 112 podnebnih tožb, od tega je bilo 93 podnebnih tožb vloženih proti vladam.140 Pred letom 2015 je bilo na podlagi kršitev človekovih pravic v povezavi s podnebnimi spremembami vloženih zgolj pet tožb.141 Ključno vlogo pri tem so odigrale okoljske organizacije.142 V državah svetovnega juga je sklicevanje na človekove pravice v podnebnih tožbah pomembno, saj človekove pravice predstavljajo pravno in moralno podlago za argumente tožnikov in sodišč pri dokazovanju odgovornosti držav ter v manjšem obsegu odgovornost korporacij. Podnebne tožbe, ki so temeljile na splošnih ustavnih pravicah ter socialno-ekonomskih pravicah, so v nekaterih državah omogočile kasnejše sklicevanje na človekove pravice.143
Kadar se tožniki sklicujejo na kršitve človekovih pravic zaradi podnebnih sprememb pogosto zahtevajo, naj države zmanjšajo izpuste TGP skladno s pravnim standardom dolžne skrbnosti države pri izpolnjevanju obveznosti varovanja človekovih pravic, skladno s pravičnim deležem in skladno z načelom skupnih, vendar različnih obveznosti.144 Vse od odločitve nizozemskega okrožnega sodišča v primeru Fundacija Urgenda proti Kraljevini Nizozemski so posamezniki in skupnosti po vsem svetu začeli množično uveljavljati zahtevke proti državam zaradi kršitev človekovih pravic. Sodni postopki tečejo v Franciji, Belgiji, Švici, Nemčiji, ZDA, Južni Koreji, Peruju, na Švedskem145 in na Češkem.146
139 Setzer, Byrnes, op. cit., str. 23.
140 Setzer, Higham, op. cit., str. 32.
141 Ibid, str. 14.
142 Rodríguez-Garavito, Climate litigation and human rights: averting the next global crisis (2020).
143 Rodríguez-Garavito, Human Rights: The Global South's Route to Climate Litigation (2020), str. 40.
144 Setzer, Byrnes, op. cit., str. 15.
145 Ibid.
146 Snopková, Müllerová, Czech Republic's First Climate Litigation (2021).
18 3.2. Mehanizmi OZN za implementacijo človekovih pravic
Na področju človekovih pravic izpolnjevanje materialnopravnih pravil usmerjajo in nadzirajo tudi mehanizmi vzpostavljeni na ravni OZN.147
Z mednarodnimi pogodbami so bili na ravni OZN ustanovljeni Odbori sestavljeni iz neodvisnih strokovnjakov, ki med drugim skrbijo za implementacijo pogodbenih določil.148 Nekateri Odbori imajo ''kvazi sodno'' pristojnost obravnave individualnih pritožb, ki jih na Odbor naslovijo posamezniki ali skupine posameznikov zaradi kršitev človekovih pravic.149 Pritožniki morajo izčrpati vsa dostopna in učinkovita nacionalna pravna sredstva, razen v določenih izjemah, ter ne smejo vložiti pravnega sredstva pred drugo mednarodno organizacijo.150 Kadar so izpolnjeni pogoji za obravnavo pritožbe, Odbor izda mnenje, ki predstavlja razlago zadevne mednarodne pogodbe, in izda morebitna priporočila. Odbor postavi državi pogodbenici, ki je kršila človekove pravice pritožnika, časovni okvir za implementacijo ugotovitev iz mnenja.151 Mnenje ni obvezujoče, vendar ga države pogosto spoštujejo in ustrezno spremenijo predpise.152 Odbori imajo vzpostavljene razne postopke, ki omogočajo spremljanje uveljavljanja ugotovitev in morebitnih priporočil Odborov s strani države pogodbenice, ki je kršila pravice pritožnika. Zadeva ni zaključena, vse dokler država pogodbenica ne sprejme ustreznih ukrepov.153
Posamezniki ali skupine posameznikov so pritožbe zaradi kršitev človekovih pravic v povezavi s podnebnimi spremembami doslej naslovili na Odbor ZN za človekov pravice (OČP) in Odbor ZN za otrokove pravice (CRC). Pritožniki lahko vložijo pritožbo na OČP zaradi kršitev MPDPP zoper državo pogodbenico protokola Prvega fakultativnega protokola k MPDPP,154 na CRC pa zoper države pogodbenice Izbirnega protokola h KOP155 zaradi kršitev
147 Türk, op. cit., str. 131, 132.
148 Ibid.
149OHCHR, Human Rights Treaty Bodies – Individual Communications. Dostopno na:
https://www.ohchr.org/EN/HRBodies/TBPetitions/Pages/IndividualCommunications.aspx.
150 Ibid.
151 Ibid.
152 Türk, op. cit., str. 131, 132.
153 OHCHR, nav. delo op. št. 148.
154 Center za človekove pravice, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije: Kako in kdaj se lahko glede kršitev človekovih pravic pritožite na mednarodne pogodbene odbore Združenih narodov – Varuhov kratki vodič (2020), str. 3. Na dan 4. 9. 2020 je imel Prvi fakultativni protokol k MPDPP 116 pogodbenic. Za več informacij
glej United Nations Treaty Collection. Dostopno na:
https://treaties.un.org/pages/ViewDetails.aspx?src=TREATY&mtdsg_no=IV-5&chapter=4&clang=_en.
19 KOP ali protokolov h KOP.156 OČP je obravnaval pritožbo Ioane Teitoita proti Novi Zelandiji, medtem ko o pritožbi prebivalcev otokov Toressove ožine proti Avstraliji OČP še ni odločil.157 Tudi CRC še ni odločil o pritožbi Chiara Sacchi in drugi proti Argentini in drugim.158
3.2.1. Pritožba Ioane Teitoita proti Novi Zelandiji
Ioane Teitiota, državljan Kirbatov, je zaprosil za status begunca na Novi Zelandiji, saj so zaradi posledic podnebnih sprememb razmere za življenje na Kiribatih postale nevzdržne.159 Nova Zelandija je prošnjo za priznanje statusa begunca zavrnila. G. Teitiota je sprožil postopek pred OČP zaradi kršitve 6. člena MPDPP.160 OČP je njegovo pritožbo zavrnilo, saj odločitev državnih organov Nove Zelandije ni bila napačna ali očitno arbitrarna, niti ni vodila v odrek pravice.161 Odklonilo ločeno mnenje sta podala dva člana OČP.162 Dr. Vasilka Sancin je med drugim zapisala, da je bila presoja države pogodbenice v primeru g. Teitiota in njegove družine očitno samovoljna oziroma očitno napačna, vrnitev g. Teitiota v izvorno državo pa je pomenila kršitev pravic pod prvim odstavkom 6. člena MPDPP pritožnika, saj Nova Zelandija ni uspela dokazati, da bo imel g. Teitiota ter njegovi otroci v izvorni državi dostop do čiste pitne vode.163 Četudi OČP ni podal mnenja v korist pritožnika, ima mnenje velik pomen za povezavo med podnebnimi spremembami ter pravom migracij in azila, saj je OČP pojasnil, da v določenih primerih države skladno z načelom nevračanja (non- refoulement) ne smejo izgnati prosilca, ki je v izvorni državi zaradi posledic podnebnih sprememb izpostavljen razmeram, ki pomenijo kršitev 6. in 7. člena MPDPP.164
155 Na dan 1. 7. 2021 je imel Izbirni protokol h KOP glede postopka sporočanja kršitev 48 držav pogodbenic. Za več informacij glej United Nations Treaty Collection. Dostopno na:
https://treaties.un.org/pages/ViewDetails.aspx?src=TREATY&mtdsg_no=IV-11-d&chapter=4&clang=_en.
156 Shaw, op. cit., str. 239.
157 OHCHR, UN Treaty Body Database CCPR/C/127/D/2728/2016, zadeva Teitiota proti Novi Zelandiji in Setzer, Byrnes op. cit., str. 6.
158 Table of pending cases before the Committee on the Rights of the Child. Dostopno na:
https://www.ohchr.org/Documents/HRBodies/CRC/TablePendingCases.pdf.
159 Zadeva CCPR/C/127/D/2728/2016, Teitiota proti Novi Zelandiji z dne 24. 10. 2019, odst. 1.1. in 2.1.
160 Ibid, odst. 1.1.
161 Sancin, Možnosti uveljavljanja okoljskih zahtevkov pred mednarodnimi pogodbenimi telesi mednarodnih pogodb o človekovih pravicah (2020), str. 933.
162 Odklonilno ločeno mnenje sta podala Duncan Laki Muhumuza ter dr. Vasilka Sancin, zadeva Teitiota proti Novi Zelandiji, Aneks I ter Aneks II.
163 Zadeva Teitiota proti Novi Zelandiji, odst. 1 in 6.
164 Več o tem: odst. 9.11.
20 3.2.2. Pritožba prebivalcev otokov Toressove ožine proti Avstraliji
Drugo pritožbo pred OČP povezano s podnebnimi spremembami je maja 2019 vložilo osem prebivalcev otokov Torresove ožine (angl. Torres Strait Islanders) zoper Avstralijo, ki naj bi zaradi neustreznih ciljev zmanjšanja izpustov TGP ter sprejemanja neustreznih ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe kršila pravice pritožnikov, vključno s pravico do življenja,165 pravico do zasebnosti166 ter pravico do lastne kulture167. Podnebne spremembe povzročajo dvigovanje morske gladine, visoke valove, beljenje koral ter zakisovanje oceanov in še posebej ogrožajo skupnosti, ki prebivajo na nižje ležečih otokih v Torresovi ožini, ki ležijo med celinskim delom Avstralije in Papuo Novo Gvinejo. Gre za prvi primer podnebne tožbe v Avstraliji, ki se sklicuje na kršitev človekovih pravic.168 Pritožniki so v pritožbi navedli, da znatno večje plimovanje povzroča pogoste poplave zemljišč in domov ter uničuje kulturne znamenitosti, ki se nahajajo blizu obale.169 Pritožniki Avstralijo pozivajo, naj stori več za zaščito Torresove ožine pred podnebnimi spremembami, med drugim s sprejetjem ukrepov za zaščito obale v sodelovanju s prebivalci na otokih Torresove ožine.170 O pritožbi še ni bilo odločeno, morebitna ugotovitev kršitev MPDPP Avstralije s strani OČP pa bi pomenila pomemben mednarodni pritisk na Avstralijo, ki bi lahko vodil v sprejetje ustreznih ukrepov.171
165 Čl. 6 MPDPP.
166 Čl. 17 MPDPP
167 Čl. 27 MPDPP
168 Petition of Torres Strait Islanders to the United Nations Human Rights Committee Alleging Violations Stemming from Australia's Inaction on Climate Change, http://climatecasechart.com/non-us-case/petition-of- torres-strait-islanders-to-the-united-nations-human-rights-committee-alleging-violations-stemming-from- australias-inaction-on-climate-change/. Pritožba ni dostopna, vsebina povzeta po prispevkih portala Climate Change Litigation Databases.
169 ClientEarth, Torres Strait FAQ, str. 1. Dostopno na: http://blogs2.law.columbia.edu/climate-change- litigation/wp-content/uploads/sites/16/non-us-case-documents/2019/20190513_Not-Available_press-release.pdf.
170 Ibid, str. 2.
171 ClientEarth, Torres Strait FAQ, str. 3.
