Zadeva Fundacija Urgenda proti Kraljevini Nizozemski

Leta 2014 je Urgenda, ki se ukvarja z razvojem planov in ukrepov za preprečevanje podnebnih sprememb, v imenu 886 nizozemskih državljanov na Haaškem okrožnem sodišču (okrožno sodišče) vložila tožbo zoper Kraljevino Nizozemsko (Nizozemska).²⁴¹ Urgenda je zahtevala, da Nizozemska, kot država Priloge I in ena izmed držav z največ izpusti TGP na prebivalca, zmanjša izpuste TGP za 40% oziroma vsaj za 25% do konca leta 2020 v primerjavi z izhodiščnim letom 1990.²⁴²

Urgenda je zatrjevala, da takratni izpusti TGP Nizozemske vodijo v zvišanje povprečne temperature nad 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo, kar povzroča nevaren razvoj podnebnih sprememb s hudimi in potencialno katastrofalnimi posledicami. Takšno zvišanje je

237 Wewerinke-Singh, op. cit., str. 149.

238 Ibid, str.150.

239 Peel, Osofsky, Climate change litigation (2020), str. 34.

240 Wewerinke-Singh, op. cit., str. 146.

241 Metelko Plauštajner, Podnebne spremembe pred nizozemskim sodišče: zadeva Urgenda (2020), str. 14

242 Nizozemsko Okrožno sodišče v zadevi C/09/456689/ HA ZA 13-1396, Urgenda v. The Netherlands z dne 24.

06. 2015, ECLI:NL: RBDHA:2015:7196, odst. 3.1. Angleški prevod sodbe je dostopen na:

https://uitspraken.rechtspraak.nl/inziendocument?id=ECLI:NL:RBDHA:2015:7196 (20. 6. 2021).

30 v nasprotju z dolžno skrbnostjo iz nizozemskega Civilnega zakonika in pomeni kršitev 2. in 8.

člena EKČP. Urgenda se je sklicevala tudi na obveznosti iz OKSP in načelo prepovedi povzročanja škode (angl. no-harm).²⁴³

Okrožno sodišče je odločilo, da je pravni interes Urgende podan.²⁴⁴ Nadalje je ugotovilo, da mora Nizozemska skladno z dolžno skrbnostjo sprejeti ukrepe za blaženje podnebnih sprememb, ki bodo v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji ter cilji, določenimi za države Priloge I,²⁴⁵ kar pomeni zmanjšanje izpustov za vsaj 25% do leta 2020 v primerjavi z izhodiščnim letom 1990.²⁴⁶ Pri razlagi pravnega standarda dolžne skrbnosti je okrožno sodišče med drugim uporabilo tudi načela mednarodnega prava, mednarodnopravne obveznosti Nizozemske in znanost o klimatologiji, kot so poročila IPCC in UNEP.²⁴⁷ Vsakršno odlašanje sprejetja ukrepov pomeni večjo možnost nastanka nevarnih posledic podnebnih sprememb,²⁴⁸ Nizozemska pa ni oporekala, da bi bilo ambicioznejše znižanje izpustov TGP nesorazmerno obremenjujoče za državo.²⁴⁹ Okrožno sodišče je odločilo, da odgovornost države ravnati skladno z dolžno skrbnostjo ni nič manjše, četudi predstavljajo izpusti TGP Nizozemske neznaten delež v primerjavi s skupnim obsegom izpustom vseh držav.²⁵⁰

Pritožbeno sodišče je leta 2018 potrdilo sodbo okrožnega sodišča ter s sklicevanjem na pozitivne in negativne obveznosti iz 2. in 8. členom EKČP odločilo, da država krši dolžno skrbnost.²⁵¹ Nizozemska se je pritožila na Vrhovno sodišče.²⁵²

Vrhovno sodišče se je pri razlagi 2. in 8. člena EKČP oprlo na sodno prakso ESČP, predvsem na sodno prakso ESČP glede okoljskih katastrof. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da mora država skladno s pozitivnimi obveznostmi iz 2. in 8. člena EKČP²⁵³ sprejeti ustrezne in razumne ukrepe v primeru okoljskih nevarnosti, ki ogrožajo večje skupine ljudi ali vso

243 Ibid, odst. 3.2.

244 Sancin, op. cit., str. 924.

245 Zadeva Urgenda v. The Netherlands, op. cit., odst. 4.83, 4.84.

246 Ibid, odst. 5.1.

ECLI:NL:HR:2019:2007. Angleški prevod sodbe je dostopen na:

https://uitspraken.rechtspraak.nl/inziendocument?id=ECLI:NL:HR:2019:2007 (20. 6. 2021).

253 Ibid, odst. 5.2.2, 5.2.3.

31 prebivalstvo, četudi bodo posledice razvidne v daljšem časovnem obdobju.²⁵⁴ Država mora skladno s previdnostnim načelom sprejeti ukrepe tudi takrat, kadar ni gotovo, da se bo nevarnost uresničila. Kadar obstaja velika verjetnost, da pride do pride do resnične in neposredne nevarnosti, je država dolžna sprejeti primerne ukrepe brez odlašanja.²⁵⁵ Vrhovno sodišče je sklenilo, da predstavljajo podnebne spremembe resno in neposredno nevarnost, ki ogroža življenja in dobrobit rezidentov Nizozemske, kljub temu da bodo posledice podnebnih sprememb razvidne čez desetletja ter bodo vplivale na večje skupine ljudi, ne zgolj na določene posameznike. Nizozemska mora sprejeti ustrezne ukrepe,²⁵⁶ ki bodo sorazmerni z zmožnostmi države.²⁵⁷ Z namenom zaščiti človekove pravice pred grožnjo, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, je Vrhovno sodišče poudarilo pomen pravice do učinkovitega pravnega sredstva.²⁵⁸

Vrhovno sodišče je odločilo, da globalnost problema podnebnih sprememb ne odveže odgovornosti Nizozemske.²⁵⁹ Vsaka država je odgovorna za svoj delež izpustov TGP.²⁶⁰ Vrhovno sodišče je ugotovitev oprlo na OKSP, ki določa, da morajo pogodbenice sprejeti ustrezno podnebno politiko ter ukrepe za sedanje in prihodnje generacije, skladno z načelom pravičnosti in načelom skupnih, vendar različnih odgovornosti, za rešitev globalnega problema, ki ga predstavljajo podnebne spremembe.²⁶¹ Države so delno odgovorne za lastne izpuste TGP skladno z načelom prepovedi povzročanja škode.²⁶² Glede pritožbenega razloga Nizozemske, da druge države ne izpolnjujejo svojih obveznosti in glede neznatnih izpustov Nizozemske, je vrhovno sodišče potrdilo ugotovitev okrožnega sodišča.²⁶³

Pri razlagi, ali ima Nizozemska obveznost zmanjšati izpuste TGP za 25-40% do leta 2020 v primerjavi z letom 1990, se je Vrhovno sodišče oprlo na standard skupnega stališča (angl.

common ground) iz sodne prakse ESČP, ki ga ESČP uporablja pri razlagi določb EKČP.

Vrhovno sodišče je na podlagi četrtega poročila IPCC, iz katerega izhaja, da morajo države Aneks I določen cilj zmanjšati izpuste TGP za 25-40% do leta glede na izhodiščno raven iz leta 1990²⁶⁴ in na podlagi odločitev COP²⁶⁵ ugotovilo, da obstaja v mednarodni skupnosti

32 soglasje, da morajo države Priloge I zmanjšati izpuste TGP za 25-45% do leta 2020 v primerjavi z letom 1990, z namenom preprečiti zvišanje povprečne temperature za več kot 2°C.²⁶⁶ Vrhovno sodišče je ugotovilo, da velja takšen cilj za skupino držav Priloge I kot celoto, vsaka država pa ima tudi individualno odgovornost izpolniti svoje obveznosti.²⁶⁷ Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo Nizozemske ter potrdilo sodbo pritožbenega sodišča.²⁶⁸ Primer Urgenda je sprožil val novih tožb po celem svetu.²⁶⁹ Vrhovno sodišče je s potrditvijo sodbe pritožbenega sodišča, ki je odločilo, da grožnje podnebnih sprememb pomenijo kršitev 2.člena ter 8.člena EKČP, utrdilo podlago za argumentacijo, da podnebne spremembe zadevajo tudi vprašanje človekovih pravic.²⁷⁰