Podnebne tožbe zaradi kršitev človekovih pravic

Zaradi kršitev človekovih pravic v povezavi s podnebnimi spremembam je bilo do maja 2021 vloženih 112 podnebnih tožb, od tega je bilo 93 podnebnih tožb vloženih proti vladam.¹⁴⁰ Pred letom 2015 je bilo na podlagi kršitev človekovih pravic v povezavi s podnebnimi spremembami vloženih zgolj pet tožb.¹⁴¹ Ključno vlogo pri tem so odigrale okoljske organizacije.¹⁴² V državah svetovnega juga je sklicevanje na človekove pravice v podnebnih tožbah pomembno, saj človekove pravice predstavljajo pravno in moralno podlago za argumente tožnikov in sodišč pri dokazovanju odgovornosti držav ter v manjšem obsegu odgovornost korporacij. Podnebne tožbe, ki so temeljile na splošnih ustavnih pravicah ter socialno-ekonomskih pravicah, so v nekaterih državah omogočile kasnejše sklicevanje na človekove pravice.¹⁴³

Kadar se tožniki sklicujejo na kršitve človekovih pravic zaradi podnebnih sprememb pogosto zahtevajo, naj države zmanjšajo izpuste TGP skladno s pravnim standardom dolžne skrbnosti države pri izpolnjevanju obveznosti varovanja človekovih pravic, skladno s pravičnim deležem in skladno z načelom skupnih, vendar različnih obveznosti.¹⁴⁴ Vse od odločitve nizozemskega okrožnega sodišča v primeru Fundacija Urgenda proti Kraljevini Nizozemski so posamezniki in skupnosti po vsem svetu začeli množično uveljavljati zahtevke proti državam zaradi kršitev človekovih pravic. Sodni postopki tečejo v Franciji, Belgiji, Švici, Nemčiji, ZDA, Južni Koreji, Peruju, na Švedskem¹⁴⁵ in na Češkem.¹⁴⁶

139 Setzer, Byrnes, op. cit., str. 23.

140 Setzer, Higham, op. cit., str. 32.

141 Ibid, str. 14.

142 Rodríguez-Garavito, Climate litigation and human rights: averting the next global crisis (2020).

143 Rodríguez-Garavito, Human Rights: The Global South's Route to Climate Litigation (2020), str. 40.

144 Setzer, Byrnes, op. cit., str. 15.

145 Ibid.

146 Snopková, Müllerová, Czech Republic's First Climate Litigation (2021).

18 3.2. Mehanizmi OZN za implementacijo človekovih pravic

Na področju človekovih pravic izpolnjevanje materialnopravnih pravil usmerjajo in nadzirajo tudi mehanizmi vzpostavljeni na ravni OZN.¹⁴⁷

Z mednarodnimi pogodbami so bili na ravni OZN ustanovljeni Odbori sestavljeni iz neodvisnih strokovnjakov, ki med drugim skrbijo za implementacijo pogodbenih določil.¹⁴⁸ Nekateri Odbori imajo ''kvazi sodno'' pristojnost obravnave individualnih pritožb, ki jih na Odbor naslovijo posamezniki ali skupine posameznikov zaradi kršitev človekovih pravic.¹⁴⁹ Pritožniki morajo izčrpati vsa dostopna in učinkovita nacionalna pravna sredstva, razen v določenih izjemah, ter ne smejo vložiti pravnega sredstva pred drugo mednarodno organizacijo.¹⁵⁰ Kadar so izpolnjeni pogoji za obravnavo pritožbe, Odbor izda mnenje, ki predstavlja razlago zadevne mednarodne pogodbe, in izda morebitna priporočila. Odbor postavi državi pogodbenici, ki je kršila človekove pravice pritožnika, časovni okvir za implementacijo ugotovitev iz mnenja.¹⁵¹ Mnenje ni obvezujoče, vendar ga države pogosto spoštujejo in ustrezno spremenijo predpise.¹⁵² Odbori imajo vzpostavljene razne postopke, ki omogočajo spremljanje uveljavljanja ugotovitev in morebitnih priporočil Odborov s strani države pogodbenice, ki je kršila pravice pritožnika. Zadeva ni zaključena, vse dokler država pogodbenica ne sprejme ustreznih ukrepov.¹⁵³

Posamezniki ali skupine posameznikov so pritožbe zaradi kršitev človekovih pravic v povezavi s podnebnimi spremembami doslej naslovili na Odbor ZN za človekov pravice (OČP) in Odbor ZN za otrokove pravice (CRC). Pritožniki lahko vložijo pritožbo na OČP zaradi kršitev MPDPP zoper državo pogodbenico protokola Prvega fakultativnega protokola k MPDPP,¹⁵⁴ na CRC pa zoper države pogodbenice Izbirnega protokola h KOP¹⁵⁵ zaradi kršitev

147 Türk, op. cit., str. 131, 132.

148 Ibid.

149OHCHR, Human Rights Treaty Bodies – Individual Communications. Dostopno na:

https://www.ohchr.org/EN/HRBodies/TBPetitions/Pages/IndividualCommunications.aspx. kršitev človekovih pravic pritožite na mednarodne pogodbene odbore Združenih narodov – Varuhov kratki vodič (2020), str. 3. Na dan 4. 9. 2020 je imel Prvi fakultativni protokol k MPDPP 116 pogodbenic. Za več informacij

glej United Nations Treaty Collection. Dostopno na:

https://treaties.un.org/pages/ViewDetails.aspx?src=TREATY&mtdsg_no=IV-5&chapter=4&clang=_en.

19 KOP ali protokolov h KOP.¹⁵⁶ OČP je obravnaval pritožbo Ioane Teitoita proti Novi Zelandiji, medtem ko o pritožbi prebivalcev otokov Toressove ožine proti Avstraliji OČP še ni odločil.¹⁵⁷ Tudi CRC še ni odločil o pritožbi Chiara Sacchi in drugi proti Argentini in drugim.¹⁵⁸

3.2.1. Pritožba Ioane Teitoita proti Novi Zelandiji

Ioane Teitiota, državljan Kirbatov, je zaprosil za status begunca na Novi Zelandiji, saj so zaradi posledic podnebnih sprememb razmere za življenje na Kiribatih postale nevzdržne.¹⁵⁹ Nova Zelandija je prošnjo za priznanje statusa begunca zavrnila. G. Teitiota je sprožil postopek pred OČP zaradi kršitve 6. člena MPDPP.¹⁶⁰ OČP je njegovo pritožbo zavrnilo, saj odločitev državnih organov Nove Zelandije ni bila napačna ali očitno arbitrarna, niti ni vodila v odrek pravice.¹⁶¹ Odklonilo ločeno mnenje sta podala dva člana OČP.¹⁶² Dr. Vasilka Sancin je med drugim zapisala, da je bila presoja države pogodbenice v primeru g. Teitiota in njegove družine očitno samovoljna oziroma očitno napačna, vrnitev g. Teitiota v izvorno državo pa je pomenila kršitev pravic pod prvim odstavkom 6. člena MPDPP pritožnika, saj Nova Zelandija ni uspela dokazati, da bo imel g. Teitiota ter njegovi otroci v izvorni državi dostop do čiste pitne vode.¹⁶³ Četudi OČP ni podal mnenja v korist pritožnika, ima mnenje velik pomen za povezavo med podnebnimi spremembami ter pravom migracij in azila, saj je OČP pojasnil, da v določenih primerih države skladno z načelom nevračanja (non-refoulement) ne smejo izgnati prosilca, ki je v izvorni državi zaradi posledic podnebnih sprememb izpostavljen razmeram, ki pomenijo kršitev 6. in 7. člena MPDPP.¹⁶⁴

155 Na dan 1. 7. 2021 je imel Izbirni protokol h KOP glede postopka sporočanja kršitev 48 držav pogodbenic. Za več informacij glej United Nations Treaty Collection. Dostopno na:

https://treaties.un.org/pages/ViewDetails.aspx?src=TREATY&mtdsg_no=IV-11-d&chapter=4&clang=_en.

159 Zadeva CCPR/C/127/D/2728/2016, Teitiota proti Novi Zelandiji z dne 24. 10. 2019, odst. 1.1. in 2.1.

160 Ibid, odst. 1.1.

161 Sancin, Možnosti uveljavljanja okoljskih zahtevkov pred mednarodnimi pogodbenimi telesi mednarodnih pogodb o človekovih pravicah (2020), str. 933.

162 Odklonilno ločeno mnenje sta podala Duncan Laki Muhumuza ter dr. Vasilka Sancin, zadeva Teitiota proti Novi Zelandiji, Aneks I ter Aneks II.

163 Zadeva Teitiota proti Novi Zelandiji, odst. 1 in 6.

164 Več o tem: odst. 9.11.

20 3.2.2. Pritožba prebivalcev otokov Toressove ožine proti Avstraliji

Drugo pritožbo pred OČP povezano s podnebnimi spremembami je maja 2019 vložilo osem prebivalcev otokov Torresove ožine (angl. Torres Strait Islanders) zoper Avstralijo, ki naj bi zaradi neustreznih ciljev zmanjšanja izpustov TGP ter sprejemanja neustreznih ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe kršila pravice pritožnikov, vključno s pravico do življenja,¹⁶⁵ pravico do zasebnosti¹⁶⁶ ter pravico do lastne kulture¹⁶⁷. Podnebne spremembe povzročajo dvigovanje morske gladine, visoke valove, beljenje koral ter zakisovanje oceanov in še posebej ogrožajo skupnosti, ki prebivajo na nižje ležečih otokih v Torresovi ožini, ki ležijo med celinskim delom Avstralije in Papuo Novo Gvinejo. Gre za prvi primer podnebne tožbe v Avstraliji, ki se sklicuje na kršitev človekovih pravic.¹⁶⁸ Pritožniki so v pritožbi navedli, da znatno večje plimovanje povzroča pogoste poplave zemljišč in domov ter uničuje kulturne znamenitosti, ki se nahajajo blizu obale.¹⁶⁹ Pritožniki Avstralijo pozivajo, naj stori več za zaščito Torresove ožine pred podnebnimi spremembami, med drugim s sprejetjem ukrepov za zaščito obale v sodelovanju s prebivalci na otokih Torresove ožine.¹⁷⁰ O pritožbi še ni bilo odločeno, morebitna ugotovitev kršitev MPDPP Avstralije s strani OČP pa bi pomenila pomemben mednarodni pritisk na Avstralijo, ki bi lahko vodil v sprejetje ustreznih ukrepov.¹⁷¹

165 Čl. 6 MPDPP.

166 Čl. 17 MPDPP

167 Čl. 27 MPDPP

168 Petition of Torres Strait Islanders to the United Nations Human Rights Committee Alleging Violations Stemming from Australia's Inaction on Climate Change, http://climatecasechart.com/non-us-case/petition-of- torres-strait-islanders-to-the-united-nations-human-rights-committee-alleging-violations-stemming-from-australias-inaction-on-climate-change/. Pritožba ni dostopna, vsebina povzeta po prispevkih portala Climate Change Litigation Databases.

169 ClientEarth, Torres Strait FAQ, str. 1. Dostopno na: http://blogs2.law.columbia.edu/climate-change-litigation/wp-content/uploads/sites/16/non-us-case-documents/2019/20190513_Not-Available_press-release.pdf.

170 Ibid, str. 2.

171 ClientEarth, Torres Strait FAQ, str. 3.

21 3.2.3. Pritožba Chiare Sacchi in drugi proti Argentini in drugim

Septembra 2019 je 16 mladih podnebnih aktivistov vložilo pritožbo na CRC proti Argentini, Braziliji, Franciji, Nemčiji ter Turčiji zaradi kršitev določb KOP.¹⁷²

Pritožniki so v pritožbi navedli, da tožene države niso izpolnile svojih obveznosti po KOP, saj niso preprečile predvidljivih kršitev človekovih pravic pod jurisdikcijo države ter izven jurisdikcije države. Hkrati tožene države niso uresničevale mednarodnega sodelovanja v luči podnebne krize, niso upoštevale previdnostnega načela za zaščito življenja pred negotovostjo ter niso zagotovile medgeneracijske pravičnosti za otroke in skupno blaginjo.¹⁷³ Pritožniki opozarjajo, da obsežne posledice podnebnih sprememb ne pomenijo grožnje zgolj manjšim skupinam otrok, temveč so ogrožene pravice vseh otrok. Katastrofalne posledice podnebnih sprememb bi tako izničile namen KOP.¹⁷⁴

Pritožniki med drugim pozivajo CRC naj ugotovi ravnanje toženih držav, ki je v nasprotju z ugotovitvami znanstvenih dognanj, s čimer kršijo konvencijske pravice pritožnikov, med drugim pravico do življenja, otrokove pravice do najvišje ravni zdravja, načelo otrokovih koristi, ter pravico do kulture tistih pritožnikov, ki so pripadniki avtohtonih skupnosti.¹⁷⁵ Mnenje CRC lahko v primeru ugotovljenih kršitev določb KOP prispeva, da bodo tožene države okrepile prizadevanja pri sprejemanju ukrepov za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb ter okrepila gibanje mladih, ki so jim zaradi podnebnih sprememb kršene človekove pravice.¹⁷⁶

3.3. Regionalna sodišča za človekove pravice

Regionalna sodišča za človekove pravice imajo razvito sodno prakso povezano z zaščito okolja in človekovimi pravicami. So geografsko bližje tožnikom kot mednarodni organi in

172 Communication to the Committee on the Rights of the Child in the Case of Chiara Sacchi and Others v.

Argentina, Brazil, France, Germany&Turkey (2019), odst. 15.

173 Ibid, odst. 14.

174 Ibid, odst. 29.

175 Ibid, odst. 33.

176 Anderson, 5 things to know about Greta Thunberg’s Climate Lawsuit, United Nations Foundation (2019).

Dostopno na: https://unfoundation.org/blog/post/5-things-to-know-about-greta-thunbergs-climate-lawsuit/.

22 omogočajo tožbo proti večjemu številu držav v primerjavi s tožbami pred nacionalnimi organi.¹⁷⁷

Z EKČP je bil ustanovljeno Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je pristojno za razlago in uporabo EKČP¹⁷⁸ in dodatnih protokolov ter zagotavlja varstvo posameznikom, ki zatrjujejo kršitev konvencijskih pravic in dodatnih protokolov k EKČP.¹⁷⁹ Država pogodbenica ter posameznik, nevladna organizacija ali skupina posameznikov lahko vložijo pritožbo zaradi kršitev konvencijskih pravic.¹⁸⁰ Kadar ESČP ugotovi kršitev konvencijskih pravic izda deklaratorno sodbo ter odloči o zahtevku za pravično zadoščenje.¹⁸¹ Dokončne sodbe ESČP mednarodnopravno zavezujejo države pogodbenice v zadevah, kjer nastopajo kot stranke, zato mora država pogodbenica s posameznimi ukrepi odpraviti kršitve pravic posameznikov ter s splošnimi ukrepi zagotoviti, da se ugotovljene kršitve pravic ne bodo več ponovile.¹⁸² ESČP ni pristojno razveljaviti, spremeniti ali odpraviti nacionalne zakonodaje ali odločitev državnih organov.¹⁸³ Na ugotovitve ESČP se lahko pritožniki sklicujejo v nadaljnjih pritožbah, s čimer se ustvarja de facto učinek erga omnes.¹⁸⁴ Vpliv avtoritete ESČP,¹⁸⁵ nadzor Odbora ministrov Sveta Evrope nad izvrševanjem dokončnih sodb ter politični pritisk Sveta Evrope spodbuja države pogodbenice k večinoma učinkovitem izvajanju dokončnih sodb v zadevah, kjer so nastopale kot stranke. Primeri iz prakse kažejo, da so tudi nekatere države, ki niso bile stranke v postopku pred ESČP, v izogib kršitvam človekovih pravic spremenile zakonodajo.¹⁸⁶ Država pogodbenica, ki ne izvrši sodbe ESČP, je lahko izključena iz Sveta Evrope.¹⁸⁷

Pritožniki so pogosto sklicujejo na kršitve človekovih pravic zaradi okoljske škode. V nekaterih primerih kot je Öneryildiz proti Turčiji¹⁸⁸ je ESČP vzpostavilo vzročno zvezo med okoljsko škodo ter negativnimi posledicami na uresničevanje človekovih pravic ter utemeljilo, da pravica do življenja vključuje obveznost države sprejeti zakonodajni in administrativni okvir, ki učinkovito odvrača kršitve pravice do življenja. Poleg tega je ESČP ugotovilo, da so pristojni organi vedeli ali bi morali vedeti, da obstaja resnična in neposredna grožnja večjemu

177 Wewerinke-Singh, op. cit., str. 151.

178 Weber, Učinkovitost sodnega varstva pred ESČP (2011), str. 22.

179 Türk, op. cit., str. 137.

180 Čl. 33, 34 EKČP.

181 Weber, op. cit., str. 22.

182 Murgel, Izvrševanje sodb ESČP (2005), str.18.

183 Weber, op. cit., str. 22.

184 Ibid.

185 Türk, op. cit., str. 137.

186 Povzeto po Weber, op. cit., str. 22.

187 Murgel, op. cit., str. 18.

188 Öneryildiz proti Turčiji, št. 48939/99, z dne 30. novembra 2004.

23 številu posameznikov.¹⁸⁹ ESČP je v primeru Kyrtatos proti Grčiji¹⁹⁰ postavil visok prag za kršitev človekovih pravic zaradi okoljske škode. Okoljsko onesnaževanje krši človekove pravice, zaščitene s prvim odstavkom 8.člena EKČP, če je imelo škodljiv učinek na posameznikovo zasebno ali družinsko sfero. Zgolj splošno poslabšanje stanja okolja pa ne pomeni kršitve.¹⁹¹ Iz primera Lopez Ostra proti Španiji¹⁹² je razvidno, da okoljsko onesnaževanje lahko pomeni kršitev zasebnega in družinskega življenja.¹⁹³ Sodna praksa ESČP predstavlja dobro podlago za povezavo med človekovimi pravicami in podnebnimi spremembami, saj imajo lahko podnebne spremembe škodljiv učinek na posameznikovo zasebno ali družinsko sfero, pristojni organi pa vedo ali bi morali vedeti, da podnebne spremembe že pomenijo resnično in neposredno grožnjo, oziroma bodo pomenile resnično in neposredno grožnjo v prihodnosti večjemu številu posameznikov.¹⁹⁴

ESČP je večkrat poudarilo, da se določbe EKČP razlagajo tako, da razlaga nudi efektivno in učinkovito varstvo človekovih pravic, skladno s sedanjimi razmerami in skladno s splošnimi načeli mednarodnega prava.¹⁹⁵ Za razlago EKČP se uporablja Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (DKPMP)¹⁹⁶, ki določa, da se konvencija razlaga v dobri veri ter glede na običajen pomen izrazov, v luči predmeta in namena pogodbe.¹⁹⁷ Pri tem je treba EKČP razlagati tako, da se skladno s kontekstom upoštevajo tudi ustrezna pravila mednarodnega prava ter vsaka dejanska uporaba mednarodne pogodbe s strani pogodbenic.¹⁹⁸ Kadar obstajajo utemeljeni razlogi, ESČP lahko odloči drugače kot v podobnem primeru in tako odstopi od ustaljene sodne prakse.¹⁹⁹

V podnebnih tožbah pred nacionalnimi sodišči, v katerih so se pritožniki sklicevali na kršitve EKČP, so se pojavila vprašanja, ali izhajajo pozitivne obveznosti iz 2. in 8. člena EKČP v povezavi s podnebnimi spremembami.²⁰⁰ V kolikor bo ESČP ugotovilo, da iz 2. in 8. člena EKČP izhaja pozitivna obveznost držav sprejeti ukrepe za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, bo takšna odločitev vplivala na vseh 47 držav pogodbenic EKČP in

189 Povzeto po Carlarne, op. cit., str. 504, 505.

190 Kyrtatos proti Grčiji, št. 41666/98, z dne 22. maja 2003.

191 Carlarne, op. cit., str. 506.

192 Lopez Ostra proti Španiji, št. 16798/90, z dne 9. decembra 1994.

193 Carlarne, op. cit., str. 506.

194 Ibid.

195 Marochini, The interpretation of the European Convention on human rights (2014), str. 83.

196 Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb [DKPMP], Ur. l. RS št. 9/92.

197 Marochini, op. cit., str. 66-67.

198 31(3)c čl., 31(3) čl., 31(3)b čl. DKPMP.

199 Weber, op. cit., str. 22.

200 Karlsson Niska, Climate Change Litigation and the European Court of Human Rights – A Strategic Next Step? (2020), str. 10.

24 morda povzročila ambicioznejši odziv držav pogodbenic na podnebne spremembe. In nasprotno, odločitev ESČP, s katero ne bo priznana povezava med kršitvami človekovih pravic in podnebnimi spremembami oziroma bo določen zgolj minimalen standard ravnanja držav v povezavi s podnebnimi spremembi lahko negativno vpliva na že tako neambiciozno sprejemanje ukrepov za blaženje in prilagajanje držav pogodbenic EKČP na podnebne spremembe.²⁰¹Ali imajo države obveznost sprejeti ukrepe za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, da bi omogočile uresničevanje konvencijskih pravic in svoboščin, je odvisno od presoje ESČP.²⁰²

Na ESČP so bile vložene tri podnebne tožbe, o katerih ESČP še ni odločilo.²⁰³

Medameriška komisija za človekove pravice (Medameriška komisija) je bila ustanovljena leta 1959 s strani Organizacije ameriških držav (OAS).²⁰⁴ Ena izmed nalog Medameriške komisije za človekove pravice je obravnava individualnih pritožb zoper države pogodbenice OAS s strani posameznikov, skupin posameznikov ali drugih organizacij zaradi kršitev določb Ameriške konvencije o človekovih pravicah ter Ameriške deklaracije o pravicah in dolžnostih človeka.²⁰⁵ Če stranke postopka pritožbe ne dosežejo sporazumne rešitve, Medameriška komisija izda poročilo in predloge. Medameriška komisija z različnimi postopki spremlja uresničevanje sporazumnih rešitev ter izdanih poročil in predlogov. Prizadeta država ali komisija lahko tri mesece po izdanem poročilu in predlogih Medameriške komisije primer predloži Medameriškemu sodišču za človekove pravice. Slednje ni omogočeno pritožniku.²⁰⁶ Medameriška komisija je bilo prvo sodišče za človekove pravice, na katerega je bila naslovljena podnebna tožba.²⁰⁷ Zaradi kršitev določb Ameriške deklaracije o pravicah in dolžnostih človeka je Inuitska Cirkumpolarna Konferenca na Medameriško komisijo leta 2005 vložila pritožbo zoper ZDA.²⁰⁸ Medameriška komisija je pritožbo zavrnila.²⁰⁹ Osem let kasneje je Arktični Athabaskanski Svet na Medameriško komisijo naslovil pritožbo zoper Kanado.²¹⁰ Medameriška komisija o tem primeru še ni odločala.²¹¹ Medameriško sodišče je

201 Karlsson Niska, op. cit., str. 9.

209 Wewerinke-Singh, op. cit., str. 152.

210 Več o tem sledi v poglavju 3.3.3.

211 Wewerinke-Singh, op. cit., str. 153.

25 doslej izdalo svetovalno mnenje, v katerem je ugotovilo, da imajo podnebne spremembe negativen vpliv na uresničevanje človekovih pravic.²¹²

Preostala regionalna sodišča za človekove pravice, kot je Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev in Afriška komisija za človekove pravice ljudstev, ki obravnavata individualne pritožbe zaradi kršitev Afriške listine človekovih pravic in pravic ljudstev še niso obravnavala primera, ki bi naslavljal obveznosti držav sprejeti ukrepe za blaženje ali prilagajanje na podnebne spremembe.²¹³

3.3.1. Zadeva Duarte Agostinho in drugi proti Portugalski in drugim

Septembra 2020 je šest mladih Portugalcev vložilo pritožbo na ESČP proti 33 državam pogodbenicam, med drugim tudi Sloveniji, zaradi trenutnih in bodočih kršitev uresničevanja pravice do življenja, do zasebnega in družinskega življenja ter zaradi kršitve prepovedi diskriminacije skupaj s prej omenjenima pravicama.²¹⁴

Pritožniki so poudarili tudi druge mednarodne obveznosti držav pogodbenic iz OKSP, PS ter KOP.²¹⁵ Države pogodbenice po navedbah pritožnikov prispevajo k podnebnim spremembam z izpusti TGP znotraj ozemlja države pogodbenice in območij pod jurisdikcijo države pogodbenice ter niso sprejele ustreznih pravnih in administrativnih ukrepov za regulacijo izvoza fosilnih goriv z namenom ohraniti zvišanje povprečne temperature znatno pod 2 °C s ciljem ohraniti dvig povprečne temperature za 1,5 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Po navedbah pritožnikov države pogodbenice niso sprejele ustreznih pravnih in administrativnih ukrepov za zmanjšanje izpustov, ki nastanejo ob produkciji blaga, ki ga države pogodbenice izvažajo, ter za omejevanje izpustov, ki ga povzročajo organizacije pod jurisdikcijo držav pogodbenic. Pritožniki pozivajo ESČP naj razsodi glede poštenega deleža zmanjševanja izpustov TGP (angl. fair share), oziroma naj poda obrazložitev, kaj pomeni načelo skupnih, vendar različnih obveznosti za posamično državo pogodbenico pri prizadevanjih proti podnebnim spremembam, saj je razlaga pravične razporeditve prepuščena posamičnim državam, kar se odraža v neambicioznih ukrepih proti podnebnim

212 Inter-American Court of Human Rights, Advisory opinion OC-23/17, 15. november 2017, str. 24.

213 Wewerinke-Singh, op. cit., str. 154, 155.

214 ECHR – Application form in the case of Duarte Agostinho and Others – Portugal str. 1, str. 9, odst. 8. Annex

214 ECHR – Application form in the case of Duarte Agostinho and Others – Portugal str. 1, str. 9, odst. 8. Annex

In document Podnebne tožbe zoper države zaradi kršitev mednarodnega prava (Strani 26-0)