Potrditev ali zavrnitev temeljne teze

Na začetku tega magistrskega dela, v poglavju 1.2, smo definirali sledečo temeljno tezo:

Podjetja z višjimi stopnjami zrelosti managementa projektov so signifikantno učinkovitejša pri prijavah na razpise za evropske projekte, kot podjetja z nižjimi stopnjami.

Za preveritev navedene temeljne teze smo zasnovali in izvedli raziskavo. V tabeli 4.9 so prikazane bistvene vsebinske ugotovitve, ki se nanašajo na učinkovitost pri prijavah na razpise za evropske projekte. Pri tem razumemo učinkovitost tako, kot jo razumejo Možina in ostali (2002, 846), ki pravijo, da je učinkovitost razmerje med učinkom in zanj porabljenimi vložki. V našem primeru lahko o učinku govorimo takrat, ko so v posamezni organizaciji za pripravljen in prijavljen predlog evropskega projekta prejeli pozitiven sklep o sofinanciranju. Kot vložke, ki jih posamezne organizacije vlagajo v pripravo in prijavo predlogov evropskih projektov pa lahko opredelimo predvsem delo in delovna sredstva. Poraba navedenih vložkov za organizacije pomeni stroškovno obremenitev. Na podlagi definicije učinkovitosti ugotovimo, da so v našem primeru bolj učinkovite tiste organizacije, ki so za pripravo in prijavo svojega pozitivno ocenjenega predloga evropskega projekta, porabila manj vložkov oziroma povzročila manj stroškov.

Z interpretacijo podatkov, ki so predstavljeni v tabeli 4.9, smo izvedli sledeče zaključke:

− Število pozitivnih sklepov o sofinanciranju evropskih projektov ni odvisno od stopnje zrelosti managementa projektov. V organizacijah z višjimi stopnjami zrelosti managementa projektov v povprečju nimajo višjega deleža pozitivno ocenjenih predlogov evropskih projektov, kot v tistih z nižjimi stopnjami.

− Dolžina priprave predlogov evropskih projektov ni odvisna od stopnje zrelosti managementa projektov. V organizacijah z višjimi stopnjami zrelosti managementa projektov v povprečju pričnejo istočasno s pripravo predloga evropskega projekta, kot v tistih z nižjimi stopnjami.

− Količina časa, ki ga v organizacijah namenijo za pripravo predlogov evropskih projektov je lahko odvisna od stopnje zrelosti managementa projektov. Možno je, da v organizacijah z višjimi stopnjami zrelosti managementa projektov v povprečju porabijo več časa za pripravo predloga evropskega projekta, kot v tistih z nižjimi stopnjami. Več porabljenega časa vpliva na manjšo učinkovitost.

− V okviru analize "Javnega razpisa za povečanje konkurenčnosti malih, srednjih in velikih podjetij do 700 zaposlenih v letu 2005" se je izkazalo, da odobritev predloga evropskega projekta ni odvisna od stopnje zrelosti managementa projektov. Organizacijam z višjimi stopnjami zrelosti managementa projektov so v povprečju razpisovalci odobrili enak delež prijavljenih predlogov evropskih projektov, kot tistim z nižjimi stopnjami.

Tabela 4.9 Vpliv višjih stopenj zrelosti managementa projektov na temeljno tezo

Ali višja stopnja zrelosti managementa projektov

vpliva na…

Trend Analiza

variance Vpliv na temeljno tezo

…delež pozitivnih sklepov

o sofinanciranju? Načeloma

da, raste α = 0,660 Je ne potrjuje

…dolžino priprave predlogov evropskih

projektov?

Ne α = 0,547 Je ne potrjuje

…porabljen čas za pripravo predlogov evropskih

Na podlagi predstavljenih izidov smo sprejeli sklep, da temeljne teze ne potrdimo.

Kljub temu, da temeljne teze nismo potrdili, so se pri analizi posameznih ključnih področij modela zrelosti managementa projektov pokazale določene statistično signifikantne povezave med parcialnimi stopnjami zrelosti ključnih področij in procesom priprave in prijave evropskih projektov. Ugotovili smo sledeče:

− Višja kot je bila povprečna stopnja zrelosti ključnega področja "Lastniško-investitorsko upravljanje in management projektov", večje število evropskih projektov so v organizacijah pripravili in prijavili pred letom 2005. Interes in vključenost najvišjih vodstev organizacij v proces priprave in prijave evropskih projektov pri proučevanih organizacijah je pripomogel k večjemu številu prijavljenih evropskih projektov.

− Višja kot je bila povprečna stopnja zrelosti ključnega področja "Proces managementa projektov", večji delež pozitivnih sklepov so v organizacijah prejeli za prijavljene predloge evropskih projektov. V organizacijah, kjer so

imeli bolje razvito enotno metodologijo managementa projektov so prejeli večji delež pozitivnih sklepov za prijavljene predloge evropskih projektov.

− Višja kot je bila povprečna stopnja zrelosti ključnega področja "Lastniško-investitorsko upravljanje in management projektov", prej so v organizacijah začeli pripravljati predlog evropskega projekta. Večja vključenost najvišjih vodstev organizacij v proces priprave in prijave evropskih projektov pri proučevanih organizacijah se je pokazala v zgodnejših začetkih priprav predlogov evropskih projektov.

− Višja kot je bila povprečna stopnja zrelosti ključnega področja "Vloga vršnega managementa organizacije", dalj časa so v organizacijah pripravljali in prijavljali predloge evropskih projektov. Bolj kot so v vršnem managementu proučevanih organizacij podpirali management projektov, več časa so v organizacijah porabili za pripravo in prijavo predlogov evropskih projektov.

− Višja kot je bila povprečna stopnja zrelosti ključnega področja "Uporaba metod, tehnik in orodij za management projektov", dalj časa so v organizacijah pripravljali predloge evropskih projektov. Bolj kot so v proučevanih organizacij imeli razvite metode in tehnike managementa projektov, več časa so v organizacijah porabili za pripravo in prijavo predlogov evropskih projektov.

− V organizacijah, v katerih so prejeli pozitivne sklepe o sofinanciranju predlogov evropskih projektov, so imeli višjo povprečno stopnjo zrelosti ključnega področja "Proces managementa projektov". V organizacijah, kjer so imeli bolje razvito enotno metodologijo managementa projektov so prejeli večji delež pozitivnih sklepov za prijavljene predloge evropskih projektov v okviru "Javnega razpisa za povečanje konkurenčnosti malih, srednjih in velikih podjetij do 700 zaposlenih v letu 2005".