Povzetek empiričnega dela

V okviru "Javnega razpisa za povečanje konkurenčnosti malih, srednjih in velikih podjetij do 700 zaposlenih v letu 2005" je bilo zaradi nepravočasnega prispetja, nepravilne označenosti, neustreznosti, neizpolnjevanja prijavnih pogojev, neustreznosti namenu razpisa in nedoseženega minimalnega zahtevanega praga točk iz ocenjevanja zavrnjenih kar 44,3 % (n = 86) vseh prispelih vlog. S kvantitativno raziskavo smo poskušali ugotoviti, ali stopnja zrelosti managementa projektov signifikantno pozitivno vpliva na sposobnost organizacij, da se v teh pripravijo na razpise za evropske projekte.

Raziskava je bila omejena na eno časovno točko. Z vidika izvirnosti govorimo o raziskavi s primarno poizvedbo, saj temelji na izvirnih empiričnih podatkih. Za zbiranje raziskovalnih podatkov smo oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga distribuirali po pošti. Od 194 organizacij, ki smo jim poslali anketni vprašalnik, ga je v celoti ali vsaj deloma izpolnilo 26,3 % oziroma 51 organizacij. Statistično obdelavo podatkov smo izvedli z uporabo računalniškega programskega paketa SPSS za programsko okolje Windows. Pri nekaterih vprašanjih smo izvedli statistično analizo ene spremenljivke, pri drugih pa tudi statistično analizo dveh spremenljivk.

Na podlagi statistične analize pridobljenih informacij smo izvedli sledeče zaključke:

− Število pozitivnih sklepov o sofinanciranju evropskih projektov ni odvisno od stopnje zrelosti managementa projektov. V organizacijah z višjimi stopnjami zrelosti managementa projektov v povprečju nimajo višjega deleža pozitivno ocenjenih predlogov evropskih projektov, kot v tistih z nižjimi stopnjami.

− Dolžina priprave predlogov evropskih projektov ni odvisna od stopnje zrelosti managementa projektov. V organizacijah z višjimi stopnjami zrelosti managementa projektov v povprečju pričnejo istočasno s pripravo predloga evropskega projekta, kot v tistih z nižjimi stopnjami.

− Količina časa, ki ga v organizacijah namenijo za pripravo predlogov evropskih projektov je lahko odvisna od stopnje zrelosti managementa projektov. Možno je, da v organizacijah z višjimi stopnjami zrelosti managementa projektov v povprečju porabijo več časa za pripravo predloga evropskega projekta, kot v tistih z nižjimi stopnjami. Več porabljenega časa vpliva na manjšo učinkovitost.

− V okviru analize "Javnega razpisa za povečanje konkurenčnosti malih, srednjih in velikih podjetij do 700 zaposlenih v letu 2005" se je izkazalo, da odobritev predloga evropskega projekta ni odvisna od stopnje zrelosti managementa projektov. Organizacijam z višjimi stopnjami zrelosti managementa projektov so v povprečju razpisovalci odobrili enak delež prijavljenih predlogov evropskih projektov, kot tistim z nižjimi stopnjami.

Na podlagi predstavljenih izidov smo sprejeli sklep, da temeljne teze "Podjetja z višjimi stopnjami zrelosti managementa projektov so signifikantno učinkovitejša pri prijavah na razpise za evropske projekte, kot podjetja z nižjimi stopnjami" ne moremo potrditi.

Dodatno smo tudi pokazali, da na proces priprave in prijave evropskega projekta signifikantno vpliva:

− razvitost lastniško-investitorskega upravljanja in preverjanja izvajanja projektov v posamezni organizaciji,

− razvitost in uporaba enotne metodologije za management projektov v posamezni organizaciji,

− poznavanje in vključenost vršnega managementa organizacij v management projektov ter

− poznavanje in uporaba metod, tehnik ter orodij, ki se uporabljajo pri managementu projektov.

Kovačič in Bosilj Vukšićeva (2005, 177) pravita, da je opisovanje poslovnih procesov lahko precej kompleksno, nepregledno in tako za analitika kot uporabnika procesa pogosto dvoumno in nenatančno. Zato zaradi boljšega razumevanja poslovnih procesov izdelamo njihove modele. Modele opredelimo kot poenostavitev realnega sveta, ki odražajo predstavo ali pogled na stvarnost. Omogočajo nam boljšo predstavitev, opredelitev in s tem razumevanje obravnavanega problema. Uporabljamo jih pri raziskovanju in razreševanju problemov na najrazličnejših področjih.

Ena izmed metod za oblikovanje poslovnih procesov je shema poteka procesa.

Marolt in Gomišček (2005, 356-358) pravita, da je ta metoda uporabna pri planiranju ali proučevanju vsakega poslovnega procesa. Shema poteka procesa temelji na ideji računalniškega programiranja, kjer je uporabljena tehnika zaporedja korakov. Shema poteka je pravzaprav metoda, ki predstavi proces s pomočjo grafičnih simbolov. Avtorja tudi pravita (prav tam, 360), da je ena izmed metod oblikovanja poslovnih procesov tudi sinoptik. Sinoptik je sicer zelo podoben shemi poteka procesa, vendar podaja več dodatnih informacij, ki se nanašajo na posamezno aktivnost oziroma stopnjo procesa.

Zaradi preglednosti, enostavnosti in možnega prikaza večjega števila informacij, smo se odločili, da bomo za oblikovanje projektno usmerjenega procesa "Priprava evropskega projekta" uporabili metodo sinoptika.

Projektno usmerjen proces "Priprava evropskega projekta" smo vsebinsko oblikovali na podlagi prispevkov Smaila, Broosa in Kuijpersove (2008, 213-233), Softićeve (2007, 20-21), Šturmove in Furlanijeve (2007, 10-13), Hribarja (2007, 9-11) ter Verhovnika, Filipiča in Šterna (2005-2006, 8/9: 3-12; 8/20: 1-2) Poleg tega smo pri oblikovanju modela procesa uporabili tudi podatke in ugotovitve, ki smo jih pridobili pri raziskavi za to magistrsko delo.

Predstavljeni model priprave in prijave evropskega projekta je primeren za vse organizacije, ki želijo pridobiti evropska nepovratna sredstva. Vsebina modela namreč predstavlja nabor 38 glavnih aktivnosti in odločitev, ki jih je potrebno izvesti pri pripravi in prijavi kateregakoli evropskega projekta.

S sledenjem modelu projektno usmerjenega procesa zadostimo večini zahtev, ki se v sedanjosti pojavljajo pri razpisih za evropske projekte. Glavna prednost

predstavljenega modela je ta, da že na samem začetku priprave poznamo glavne aktivnosti, ki jih bo verjetno potrebno izvesti pred oddajo prijave evropskega projekta.

Poznavanje in razumevanje procesa priprave in prijave evropskega projekta na samem začetku namreč lahko ključno vpliva tako na stroške, čas trajanja priprave, sestavo konzorcija in organiziranost projekta.