Predmet analize, cilj, metode in vzorec

Namen analize je raziskati vlogo civilne družbe, ki jo ima pri ohranjanju narave in VND v Sloveniji. V okviru civilne družbe sem raziskovala društva, ki delujejo na tem področju.

Za merski instrument analize sem uporabila metodo anketnega vprašalnika in izvedla študijo primera.

V vzorec ankete sem vključila 30 društev, ki delujejo na področju ohranjanja narave in VND ter imajo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, in 30 društev, ki tega statusa nimajo ter prav tako delujejo na tem področju. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz štirih sklopov: informacije o organizaciji (društvu), informacije o delovanju in aktivnostih, informacije glede statusa društva, ki deluje v javnem interesu, in prispevek k ohranjanju narave (Priloga H). Po pregledu strokovne literature, spremljanja aktualnih dogodkov in lastnih izkušenj sem sestavila odprta in zaprta vprašanja. V prvem sklopu so se društva predstavila, navedla podatke iz uradnih evidenc ter iz njihovih pravil (statuta), izpolnjevalci so napisali poslanstvo njihove organizacije, glavne dejavnosti/aktivnosti društva, odgovorili na vprašanja glede njihovih prostorov in delovnih sredstev za delovanje društva. Drugi sklop je bil namenjen podatkom glede članov, zaposlenih v društvu in prostovoljcih ter njihovi izobrazbi. V tem sklopu so me zanimali tudi podatki glede financiranja, stik z lokalno skupnostjo in širšo javnostjo, s katerimi težavami se srečujejo pri delovanju ter kaj zanje pomeni ohranjanje narave. V tretjem sklopu sem spraševala po informacijah glede statusa društva, ki deluje v javnem interesu. Vprašanja so bila namenjena vsem, ne glede na to, ali ta status imajo ali ne.

Društva, ki status že imajo, so odgovarjala na to, zakaj so zaprosila za status, če so se že kdaj vključila v postopek kot stranski udeleženec in izkušnje s tem postopkom; za društva ki nimajo statusa, me je zanimalo, če so zanj že kdaj zaprosila pristojno ministrstvo, v kolikor niso, sem spraševala po vzroku, ali nameravajo v prihodnosti zaprositi in zakaj.

35

Zadnji, četrti sklop, pa se je dotikal prispevka k ohranjanju narave. Zanimalo me je, če prispevajo k ohranjanju narave v državi in lokalni skupnosti ter katera je po njihovem mnenju najbolj pomembna akcija/dejavnost njihovega društva, ki prispeva oz. je prispevala k ohranjanju narave; kako in s čim osveščajo javnost za ohranjanje narave; na katerem področju menijo, da prispevajo k ohranjanju narave. Zanimalo me je njihovo mnenje glede sodelovanja in upoštevanja odločevalcev (MOP, občine, ZRSVN), glede sodelovanja z drugimi društvi in najuspešnejšem dogodku/akciji nekega društva, ki deluje na področju ohranjanja narave. Vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega ter kombiniranega tipa. Pri vprašanjih zaprtega tipa so se pojavljala vprašanja z večstransko izbiro ter dihotomna vprašanja (DA/NE odgovori). Največ vprašanj z večstransko izbiro je bilo sestavljenih kot kombinacija trditev in stopenj. Anketiranec je tako prebral neko trditev, nato pa izrazil intenzivnost svojega stališča – stopnjo strinjanja, soglašanja, zadovoljstva. Pri zaprtih vprašanjih z večstransko izbiro so anketiranci pod »drugo« imeli možnost, da dopišejo odgovor. Tako niso bili v celoti omejeni v strogo izbiranje med ponujenimi odgovori.

Anketirala sem preko orodja oz. storitve za kreiranje, izvedbo in analizo spletnih anket 1ka, od septembra 2014 do januarja 2015. Anketne vprašalnike pa smo statistično analizirali s programskim orodjem SPSS. Prošnjo za izpolnitev ankete društvom, ki nimajo statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave in VND, sem pošiljala na razne naslove, ki sem jih dobila preko spleta in iz drugih virov. Prošnjo sem naslovila na 154 društev, za katere sem domnevala, da delujejo na področju ohranjanja narave in ki na podlagi Seznama društev, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave (Seznam društev, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave, 2014), niso pridobila statusa društva, ki deluje v javnem interesu na tem področju.

Predstavnike teh društev sem tudi osebno poklicala preko telefona in jih pozvala oz. prosila za izpolnitev ankete. Tisti, ki ankete niso želeli izpolniti, so to utemeljili s tem, da se jim sodelovanje ne zdi smiselno, saj menijo, da je njihovo društvo tako majhno in nepomembno, da bi bilo sodelovanje nesmiselno. Nekaterim društvom pa se je zdela anketa preveč dolga in na večino vprašanj ne bi znala odgovoriti. Delno izpolnjene ankete sem dobila od 30 društev (Priloga B), ki so anketo izpopolnila tako, da je bila možna za

36

analizo¹⁶. Društvom, ki imajo SDVJI na področju ohranjanja narave (Priloga C), pa sem prav tako poslala prošnjo za izpolnitev ankete. Teh društev je bilo 29, njihovi podatki so javno dostopni v Seznamu društev, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave (Seznam društev, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave, 2014). Kasneje sem ugotovila, da ima status še eno društvo, ki pa ga ni bilo na tem seznamu, a so na MOP seznam dopolnili. DOPPS je bil na seznamu MOP vpisan dvakrat – enkrat je bila podlaga za izdajo odločbe ZON (2004), drugič pa Zakon o društvih (2011).

Kot dopolnilo empiričnega raziskovanja sem izvedla študijo primera – vlogo DOPPS pri ohranjanju narave in VND na Volovji rebri. Uporabila sem kvalitativno metodo raziskovanja z neposrednim, individualnim, polstrukturiranim intervjujem.

16Društva in zveze, ki sem jih prosila za izpolnitev ankete, pa se prošnji niso odzvala, ne delujejo več, delujejo le na področju varstva okolja ali pa so le delno izpolnila vprašalnik. To so bila: Društvo za kakovost življenja Zemlja Mati, Društvo Baška dediščina, Društvo Temno nebo, Društvo za ohranitev naravne in kulturne dediščine Selenca, Društvo za ohranitev Udinboršta, Zveza društev Moja Mura, Društvo študentov biologije, Botanično društvo Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Društvo za ohranitev podeželja Veliki trn, Društvo ljubiteljev narave in starodavnih modrosti Gozd, Društvo študentov gozdarstva, Društvo za varstvo okolja Radovljica in Sežana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije, Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Društvo Civilna iniciativa za varstvo okolja, Društvo osveščenih akvaristov in vivaristov, Društvo pooblaščencev za varstvo okolja, Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije, Društvo Spremenimo okolje na bolje, Društvo za biološko–dinamično gospodarjenje »Ajda«, Društvo za dvig kakovosti življenja in življenjskega okolja, Društvo za gospodarjenje na travinju Slovenije, Društvo za ohranitev Miklavškega gozda, Društvo za promocijo okoljevarstvenih tematik Eko-šok, Društvo za razvoj podeželja Krnica, Društvo za razvoj zelene industrije, Društvo za spodbujanje razvoja ekološkega turizma, Ekološko društvo Bor in Ruševec, Greenpeace Slovenija, Društvo za raziskovalne dejavnosti Jadranskega projekta, Pangea – Društvo za varovanje okolja Koper, Prirodoslovno društvo, Prirodoslovno društvo Šimdra, Čebelarska društva:

Antona Janša Breznica, Bohinj, Britof – Predoslje, Jesenice, Šenčur, Gornji Grad in Nova Gorica, Društvo za varstvo in vzgojo ptic Nova Gorica, Jamarsko društvo Sežana, Lovske družine: Malečnik, Rižana, Ljubinj, Brezovica, Dobrova in Cerklje, Društvo Žverca, Čebelarska zveza društev Maribor, Društvo ljubiteljev narave Krško, Ekološko društvo Vodni svet, Planinska društva: Gozd Martuljk, Šoštanj, Podbrdo, Koper, Ajdovščina, Velika planina, Boč, Bovec, Cerkno, Donačka gora, Velenje, Zreče, Vrhnika, Kamnik ter pošte in telekoma Ljubljana, Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor, Društvo za preučevanje rib Slovenije, Društvo – Živomodro, združenje za dobrobit okolja, Okoljevarstveno društvo Barjanski zmaj, Pomurski ekološki center Murska Sobota, Slovensko društvo za zaščito voda, Ribiške družine: Cerknica, Radlje, Barje in Metlika, Lovska zveza Maribor, Polharsko društvo Krim, Jamarski klub Železničar, Društvo Claustra Alpinum Iuliarium, Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje ter Ekološko društvo Eco Vitae.

37