Pri vsaki poškodbi je cilj, da se tekmovalec vrne čim uspešnejšo in hitro nazaj v trenažno tekmovalni proces. V dveh raziskavah (Gram et al., 2020; Kolar et al., 2017) je bila omenjena preventiva kot pomemben dejavnik za preprečevanje poškodb. V osnovi je priporočljivo, da se poškodbe preprečuje že v zgodnji specializaciji, z dobro telesno pripravo ter ciklizacijo treningov, ki je zelo pomembna pri vsakem športu. Z ciklizacijo se močno povezujeta količina in dolžina treninga ter tudi regeneracija. Treningi za dekleta stara 11 in 12 let, so dolgi tudi od 3 do 4 ure dnevno. Dolžina je predvsem problem iz vidika izguba koncentracije, zato bi to lahko odpravili s krajšanjem treningov in vmesnimi krajšimi premori. Vedno je
18
potrebno zagotoviti tudi optimalno regeneracijo, kar je velikokrat težko izvedljivo, saj dekleta redno obiskujejo šolo, imajo zelo dolge treninge, ob enem pa se morajo vključevati tudi v socialno življenje. Ključna stvar pri regeneraciji je počitek oziroma spanec, saj vpliva na različne sisteme (naše počutje, imunski sistem, kognitivne funkcije, fiziološka rast, živčni sistem). Ameriška raziskava (Milewski et al., 2014) na zasebni šoli je spremljala spalne vzorce športnikov in ugotovila, da so tisti, ki so spali manj kot 8 ur dnevno, imeli 1,7-krat večje možnost, da bi dobili poškodbo kot pa tisti, ki so spali enako ali več kot 8 ur. Priporoča se od 8 do 9 ur spanja, zato moramo biti pozorni pri časovnem planiranju treningov ter tako zmanjšamo možnost nastanka poškodbe.
Za zmanjšanje možnosti nastanka bolečin v hrbtu so priporočljive stabilizacijske vaje, saj z njimi ohranjamo stabilnost sklepov, še posebej je pomembna stabilizacija trupa ter izvajanje vaj za krepitev globoke trebušne mišice (m. transversus abdominis). Na podlagi pojavnosti poškodb gležnja ima pomembno vlogo propriocepcija, ki je opredeljena kot sposobnost integriranja senzoričnih signalov različnih mehanoreceptorjev, s čimer se določi položaj telesa in gibanju v prostoru in ima ključno vlogo pri nadzoru ravnotežja (Han et al., 2015).
Poleg proprioceptivnne vadbe pa je bila kot učinkovita metoda za gleženj zabeležena tudi vadba proti uporu (Hall et al., 2015). Iz ugotovitev lahko sklepamo, da je ustrezen preventivni program lahko zelo pomemben pri preprečevanju poškodb. Pri RG so pomembne tudi dobro razvite motorične sposobnosti, saj nam omogočajo varno izvajanje prvin. Prav tako pa so Kolar in sodelavci (2017) ugotovili, kako pomembna je sama komunikacija med trenerjem in tekmovalci, to bi lahko izboljšali z upoštevanjem mnenja športnika ter aktivnim sodelovanjem športnika v pripravi programa ter tako pozitivno vplivali na športnikovo motivacijo, samozavest ter medsebojno zaupanje.
19
6 ZAKLJUČEK
Ritmična gimnastika je specifičen šport, ki postaja vedno bolj priljubljen med mlajšimi dekleti, s tem pa narašča tudi število poškodb. Zaradi same posebnosti športa je na voljo malo raziskav o poškodbah v ritmični gimnastiki. Raziskave, ki smo jih vključili v pregled literature, so nam podale različne rezultate o pojavnosti mišično-skeletnih poškodbah pri ritmični gimnastiki v Sloveniji in po svetu. Ugotovili smo, da je pojavnost poškodb dokaj podobna v Sloveniji in po svetu. Največ se jih pojavlja v trupu in spodnjem udu (gleženj in koleno). Glavni dejavnik tveganja za nastanek poškodbe je količina ter dolžina treninga, ki jih lahko z pravilnim načrtovanjem zmanjšamo.
Poškodbe so del vsakega športa, saj telo izpostavljamo zgornjim mejam naših zmogljivosti, zato je toliko pomembnejše, kako ukrepamo pred in po nastanku same poškodbe.
Preventivno delovanje ter fizioterapija usmerjena v preventivno delovanje sta ključ za zmanjšanje pojavnosti poškodb in uspešno vračanje v trenažno tekmovalni proces po poškodbah. Na najvišji ravni tekmovanja, trenerji redko kdaj namenijo del treninga za preventivno vadbo, zato je toliko pomembnejše, da se oblikuje program, ki je čim bolj prilagojen izbranemu športu.
Fizioterapevt, ki sodeluje pri ritmični gimnastiki, mora poznati značilnosti tega športa ter najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo. Kot večini vrhunskih športnikov je tudi ritmičarkam počitek, kot odgovor na poškodbo, nesprejemljiv. Zato je pomembno, da športnika poučimo o pomembnosti preventivnih programov. Pri samem zdravljenju poškodbe pa je pomembno dobro medsebojno sodelovanje fizioterapevta, trenerja in tekmovalca.
20
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Binder (n. d.). Prevention of Injuries and How to get your Gymnast or Acrobat Back from Injury Faster. Dostopno na: https://www.gymnastics.sport/site/pages/medical-articles.php
<27. 4. 2021>.
Codonhato R, Rubio V, Oliveira PMP et al. (2018). Resilience, stress and injuries in the context of the Brazilian elite rhythmic gymnastics. PLoS one 13 (12): 1–16. doi:
https://doi.org/10.1371/journal.pone.0210174.
Edouard P, Steffen K, Junge A, Leglise M, Soligard T, Engebretsen L (2017). Gymnastics injury incidence during the 2008, 2012 and 2016 Olympic Games: analysis of prospectively collected surveillance data from 963 registered gymnasts during Olympic Games. Br J Sports Med 52 (7): 475–481. doi: https://doi.org/10.1136/bjsports-2017-097972.
Fédération Internationalde Gymnastique (2017). 2017–2020 Code of Points Rhythmic Gymnastics. FIG (ur.). Dostopno na: https://www.gymnastics.sport/site/rules/ <27. 4.
2021>.
Fuller CW (2007). Managing the Risk of Injury in Sport. Clin J Sport Med 17(3): 182–7.
doi: https://doi.org/10.1097/jsm.0b013e31805930b0.
Gram MCD, Clarsen B, Bø K (2020). Injuries and illnesses among competitive Norwegian rhythmic gymnastics during preseason: a prospective cohort study of prevalence, incidence and risk factors. Br J Sports Med 0: 1–7. doi: https://doi.org/10.1136/bjsports-2020-102315.
Hall EA, Docherty CL, Simon J, Kingma JJ, Klossner JC (2015). Strength-training protocols to improve deficits in participants with chronic ankle instability: A randomized controlled trial. J Athl Train. 50 (1): 36–44. doi: https://dx.doi.org/10.4085%2F1062-6050-49.3.71.
Han J, Anson J, Waddington G, Adams R, Liu Y (2015). The Role of Ankle Proprioception for Balance Control in relation to Sports Performance and Injury. Biomed Res Int: 1–8. doi:
https://dx.doi.org/10.1155%2F2015%2F842804.
Hrazdia L, Binder AJ (2010). Ankle Injuries in Gymnastics. Dostopno na:
https://www.gymnastics.sport/site/pages/medical-articles.php <27. 4. 2021>.
21
Kolar E, Pavletič MS, Smrdu M, Atiković A (2017). Athletes’ perception of the causes of injury in gymnastics. J Sports Med Phys Fitness 57 (5): 703–710. doi:
https://doi.org/10.23736/s0022-4707.16.06228-9.
Leglise M, Binder M (n. d.). Gymnastics Injuries. Dostopno na:
https://www.gymnastics.sport/site/pages/medical-articles.php <27. 4. 2021>.
Milewski MD, Skaggs DL, Bishop GA et al. (2014). Chronic Lack of Sleep is Associated With Increased Sports Injuries in Adolescent Athletes. J Pediatr Orthop 34 (2): 129–133.
doi: https://doi.org/10.1097/bpo.0000000000000151.
Oltean A, Rusu MM, Copoiu N, Calin MF (2017). Incidence of injuries in rhythmic gymnastics. Science, Movement and Health 17 (2): 427–432.
Perini de Oliveira TA, Lameira de Oliveira G, Valentin Silva JR, Dantas EHM, Filho JF (2018). Female athlete triad in high performance sports: implications from performance and women health. JPES 18 (4): 2428–2439. doi: 10.7752/jpes.2018.04365.
Roberts K (2009). Spine injuries in rhythmic gymnastics. Australian Physiotherapy Association 27 (3): 27–29. Dostopno na:
https://www.sportmedicine.ru/articles/spine_injuries_rhythmic_gymnastics.pdf <27. 4.
2021>.
Rutkowska Kucharska A, Szpala A, Jaroszczuk S, Sobera M (2018). Muscle Coactivation during Stability Exercises in Rhythmic Gymnastics: A Two-Case Study. Appl Bionics Biomech 1–8. doi: https://doi.org/10.1155/2018/8260402.
Sabeti M. Jeremian L, Graf A, Kandelhart R (2015). Elite level rhythmic gymnasts have significantly more and stronger pain than peers of similar age: a prospective study. Wien Klin Wochenschr 127 (1–2): 31–5. doi: https://doi.org/10.1007/s00508-014-0623-4.
Tringali C, Brivio I, Stucchi B et al. (2014). Prevalence of a characteristic gene profile in high-level rhythmic gymnasts. J Sports Sci 32 (14): 1409–15. doi:
https://doi.org/10.1080/02640414.2014.893371.
Vajngerl B (2003). Razvoj ritmične gimnastike v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
22
Zorko M (2014). Obravnava nekaterih kroničnih poškodb in preobremenitvenih stanj pri gimnastiki. In: Salecl J, Samardžija P. M, eds. Splošni strokovni priročnik Gimnastične zveze Slovenije. Ljubljana: Gimnastična zveza Slovenije, 61–73.
Zupet P (2017). Zgodnje prepoznavanje poškodb v gimnastiki. In: Samardžija P. M, eds.
Splošni strokovni priročnik Gimnastične zveze Slovenije. Ljubljana: Gimnastična zveza Slovenije, 16–21.
8 PRILOGE
8.1 Značilnosti raziskav in preiskovancev
Legenda: EP – evropsko prvenstvo, ITM – indeks telesne mase, K – kontrolna skupina, MŠG – moška športna gimnastika, R – raziskovalna skupina, RG – ritmična gimnastika, ŽŠG – ženska športna gimnastika.
Avtorji in leto Nivo Tip raziskave Mera pogostosti Spol Starost (leto) ITM (kg/m²)
Število
2018 vrhunski transverzalna razširjenost Ž 8 in 21 16 in 22 2
-Kolar et al., 2017 vrhunski retrospektivna pojavnost Ž/M
MŠG: 21,09 ± 5,90;
ŽŠG: 15,35 ± 3,70;
RG: 14,82 ± 2,97 - 63 (M: 20, Ž: 43) 2 koledarski leti
Edouard et al., 2017 vrhunski longitudinalna pojavnost Ž/M povprečno 21 ± 4 - 963 (M: 338, Ž: 625)
troje olimpijskih