Duševno zdravje je temelj našega zdravja ter posledično tudi kakovosti življenja ljudi in gospodarstva. Ker se vsaj 50 % duševnih motenj začne že po 14. letu, 75 % duševnih motenj pa se razvije do 24. leta, je ključnega pomena preventiva prav v zgodnjem otroštvu in mladostništvu (Maučec Zakotnik et al., 2019). Menim, da bi morali te podatke jemati bolj resno, saj se zdi, da preventivni programi obravnavajo več ali manj le ljudi, ki znajo poiskati te informacije. Zdi se mi, da bi morali oblikovati program, ki bo krepil zdravje na vseh ravneh zdravstva in bi tako potrebne informacije prehajale tudi v celotno družino. Torej v vse starostne skupine.
Vloga in pomen zdravstvene nege je osveščanje, zdravstveno vzgojno delo in povezovanje pacientovih težav med pacienti samimi in/ali njihovimi svojci. Dolžnost medicinske sestre je, da ima oblikovana znanja in veščine, da prepozna potrebo po zagotavljanju in kasnejši krepitvi duševnega zdravja tako pri pacientu in/ali njegovemu svojcu oz. družini (Lundström et al., 2020).
35
V Sloveniji trenutno poteka program z naslovom Resolucija o Nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028. To je prvi strateški dokument, ki celovito naslavlja duševno zdravje. Opozarjajo na problematiko slabšanja duševnega zdravja in vpliv na gospodarstvo in družbeno stabilnost.
Duševno zdravje opišejo kot kapital, ki ga je potrebno izboljšati s skupnimi napori celotne skupnosti, vseh sektorjev. Temelji na vključevanju, povezovanju in sodelovanju vseh služb in vseh deležnikov v skrbi za duševno zdravje posameznika in skupin prebivalcev v lokalni skupnosti ter na vseh ravneh obravnave. Z Nacionalnim programom duševnega zdravja želijo strokovnjaki usmerjati prebivalce Slovenije h krepitvi in ohranjanju duševnega zdravja ter preprečevanju težav v duševnem zdravju vse od najzgodnejšega obdobja do pozne starosti. Program si prizadeva izboljšanje kompetenc strokovnih služb na vseh področjih varovanja duševnega zdravja in želi vzpostaviti podporno okolje za dobro duševno zdravje. Uporabnikom željo pomagati pri zmanjševanju stigme in diskriminacije in si prizadevajo spodbuditi zgodnje iskanje pomoči in zmanjšati institucionalizacijo na področju duševnega zdravja (Maučec Zakotnik et al., 2019).
Poteka tudi program, ki se imenuje OMRA, kar pa je akronim za program z naslovom Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja. Namenjen je vsem, kljub temu, pa se bolj nagiba k ranljivejšim skupinam (otroci, mladostniki, starejši, osebe s težavami v duševnem zdravju in njihovi svojci, Romi, slabše obveščeni, nepismeni prebivalci …) (OMRA, 2021). Program poteka večinoma preko spletne strani, kjer je možnost vpisa kraja bivanja, nato pa iskalnik poišče najbližje psihoterapevte, psihiatre, centre za psihološko pomoč, kar pomeni, da je namenjen le digitalno pismenim pacientom.
Ozara Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja (2019), je nevladna, humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega in zdravstvenega varstva. Z različnimi programi zagotavlja strokovno pomoč in podporo ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem, poleg tega stremi k ohranjanju in izboljšanju duševnega zdravja vseh prebivalcev Slovenije. Želijo pomagati pacientom in njihovim svojcem k ponovnemu vključevanju v kakovostno življenje. Programi so torej večinoma namenjeni pacientom, ki se že zdravijo in iščejo pomoč pri ponovni vključitvi v normalno življenje, kar je precej spodbudno glede na to, kako je še vedno duševna bolezen stigmatizirana. To so bili trije programi, ki jih iskalnik v Googlu pokaže, ko želiš poiskati informacije o programih, ki se trenutno izvajajo. Vsak program je dobro sestavljen, upam, da pridejo do ljudi, ki jih potrebujejo.
Informatizacija in digitalizacija zdravstvenega sistema je neizbežna ter nujno potrebna, kakor tudi poenotenje in učinkovita dostopnost zdravstvenih storitev na vseh nivojih zdravstvenega sistema.
36
6 ZAKLJUČEK
Prepogosto se zdi, da je v ospredju le fizično zdravje. Tako je še vedno duševna bolezen oz. duševno neravnovesje, kot tabu tema, ki se je ljudje izogibajo. Če se sliši, da nekdo obiskuje psihoterapevta, psihiatra ali psihologa, se osebo »opravlja«, češ da je nora in se z njo ne pogovarjajo več enako kot doslej. Zdaj ima na hrbtu »oznako«. Zaradi družbene nestrpnosti si marsikdo ne upa spregovoriti o svojih stiskah, težavah in tako se stanje duševnega duha le še slabša. Zdi se, da bi se morali kot družba preoblikovati, kar pa je enostavno reči, težko ali skoraj nemogoče pa izvesti. Menim, da bi moralo biti duševno zdravje bolje obravnavano na sistematskih pregledih šolarjev v osnovni in tudi srednji šoli. Večkrat sem doživela, da je celoten sistematski pregled skupaj z odvzemom krvi in urina ter pregledom pri zdravniku trajal manj kot 15 minut. Menim, da bi morali ravno na sistematskih pregledih otrok in mladostnikov bolj ciljno krepiti duševno zdravje oz. med individualnim pogovorom zdravnikov in medicinskih sester s šolarji iskati duševne stiske oz. primanjkljaje. Če bi izboljšali duševno zdravje otrok in mladostnikov, bi s tem zmanjšali tudi pogostost kroničnih bolečin in duševnih motenj v odrasli dobi. Kar pomeni, da bi bilo potrebno več denarja nameniti preventivi in kasneje manj kurativi. To pa pomeni, da bi sistematske preglede morali časovno podaljšati in uvesti dodatne intervencije. Izvajati bi bilo potrebno več vzporednih programov s kratko in dolgoročnimi cilji, ki bi bili usmerjeni v točno določene skupine prebivalcev, z namenom promocije krepitve duševnega zdravja, zdravljenja in rehabilitacije.
V diplomski nalogi smo osvetlili problem psihosomatske bolečine pri ljudeh z AD motnjami. Želeli smo predstaviti pomen ohranjanja in krepitve duševnega zdravja, prav tako pa tudi ugotoviti ali ima psihosomatska bolečina vedno in kakšne posledice, kako se kaže pri ljudeh in ugotoviti ali obstaja kakšen učinkovit preventivni program proti AD motnjam in njenim posledicam. S pregledom literature smo ugotovili, da je psihosomatska bolečina posledica duševne nestabilnosti. Pacienti z AD motnjami so bolj nagnjeni k psihosomatski bolečini, tudi po zdravljenju in rehabilitaciji. Ugotovili smo, da se psihosomatska bolečina kaže na različne načine. Najpogosteje se izraža s kroničnimi bolečinami v hrbtenici, sklepih in z glavobolom oz. migrenami. Simptomi, na katere moramo biti pozorni pri pacientih so motnje spanja, zmanjšana samooskrba, slabša mobilnost. Prav tako pa je pomembno opaziti zmanjšano uspešnost na delovnem mestu in ne iskanju zaposlitve, povečana zloraba psiho aktivnih snovi, zmanjšan ali povečan apetit, spremenjeno čustvovanje in nasploh slabšo kakovost življenja. Preventivni programi obstajajo, in sicer na lokalni in nacionalni ravni. Potrebno pa je ozavestiti vse tri ravni zdravstva, k večji promociji in ohranjanju zdravja ter zagotavljati njihovo dostopnost celotnemu prebivalstvu.
37
Slovenskih člankov o vplivu bolečine na duševno zdravje in obratno, duševnega zdravja na bolečino, ni veliko. Menim, da bi Slovenci morali dati več poudarka na duševno problematiko, ki se izraža s telesnimi simptomi. Med pacienti, ki jih srečujemo in obravnavamo, bi morali več časa nameniti pogovoru o njihovih stiskah in težavah ter jih v primeru ugotovitve stisk, ki jih pacienti sami ne morejo predelati, napotiti k ustreznim strokovnjakom.
Menim tudi, da bi lahko vsi ljudje enkrat letno obiskovali psihoterapevta. Tudi, če se nam zdi, da dobro obvladujemo stresne situacije, gotovo ostaja kakšna tema, ki vpliva na naše življenje in bi jo bilo dobro o njej spregovoriti s strokovnjakom.
38
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Avishai Cohen H, Zerach G (2021). Associations between posttraumatic stress symptoms, anxiety sensitivity, socially prescribed perfectionism, and severity of somatic symptoms among individuals with fibromyalgia. Pain Med 22(2): 363–71.
doi:10.1093/pm/pnaa327.
Bushnell MC, Ceko M, Low LA (2013). Cognitive and emotional control of pain and its disruption in chronic pain. Nat Rev Neurosci 14(7): 502–11.
doi:10.1038/nrn3516.
Carvalho AS, Martins Pereira S, Jácomo A, et al. (2018). Ethical decision making in pain management: a conceptual framework. J Pain Res Volume 11: 967–76.
doi:10.2147/JPR.S162926.
Craske MG, Stein MB (2016). Anxiety. The Lancet 388(10063): 3048–59.
doi:10.1016/S0140-6736(16)30381-6.
Crofford LJ (2015). Chronic pain: Where the body meets the brain. Trans Am Clin Climatol Assoc 126: 167–83.
Dostopno tudi na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26330672/ <10. 5. 2021>.
Chronic low back pain and its complexities (2020). Langley: Opal physiotherapy and health clinic.
Dostopno tudi na: https://www.opalphysio.ca/low-back-pain-problem-and-its-complexities/#0-cause-and-risk-factors-of-low-back-pain- <10. 5. 2021>.
Csupak B, Sommer JL, Jacobsohn E, et al. (2018). A population-based examination of the co-occurrence and functional correlates of chronic pain and generalized anxiety disorder. J Anxiety Disord 56: 74–80.
doi:10.1016/j.janxdis.2018.04.005.
Davies MR, Kalsi G, Armour C, et al. (2019). The genetic links to anxiety and depression (GLAD) study: Online recruitment into the largest recontactable study of depression and anxiety. Behav Res Ther 123: 103503.
doi:10.1016/j.brat.2019.103503.
Dernovšek MZ, Tavčar R (2017). Duševne motnje in glavobol. In: Zaletel M, Žvan B, eds.
Življenje brez glavobola: učbenik za zdravnike, zdravstvene delavce in študente Medicinske in Zdravstvene fakultete Ljubljana: Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni, 65–70.
39
Emadi F, Sharif F, Shaygan M, et al. (2019). Comparison of pain-related and psychological variables between acute and chronic migraine patients, and factors affecting headache chronicity.
Int J Community Based Nurs Midwifery 7(3): 192 200.
doi:10.30476/ijcbnm.2019.44994.
Ettman CK, Abdalla SM, Cohen GH, et al. (2020). Prevalence of depression symptoms in us adults before and during the COVID-19 pandemic. JAMA Netw Open 3(9): e2019686.
doi:10.1001/jamanetworkopen.2020.19686.
Eurostat ‒ Statistični urad Evropskih skupnosti (2020). Statistika vzrokov smrti.
Dostopno tudi na:
https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Causes_of_death_statistics/sl&oldid=505793#Glavne_ugotovitve
<13. 4. 2021>.
Gasperi M, Herbert M, Schur E, et al. (2017). Genetic and environmental influences on sleep, pain, and depression symptoms in a community sample of twins: Psychosom Med 79(6): 646–54.
doi:10.1097/PSY.0000000000000456.
Gerrits MMJG, van Oppen P, van Marwijk HWJ, et al. (2014). Pain and the onset of depressive and anxiety disorders. Pain 155(1): 53–59.
doi:10.1016/j.pain.2013.09.005.
Gerrits MMJG, van Marwijk HWJ, van Oppen P, et al. (2015). Longitudinal association between pain, and depression and anxiety over four years. J Psychosom Res 78(1): 64–70.
doi:10.1016/j.jpsychores.2014.10.011.
Giummarra MJ, Simpson P, Gabbe BJ (2020). Pain, anxiety, and depression in the first two years following transport-related major trauma: a population-based, prospective registry cohort study.
Pain Med 21(2): 291–307.
doi:10.1093/pm/pnz209.
Goesling J, Henry MJ, Moser SE et al. (2015). Symptoms of depression are associated with opioid use regardless of pain severity and physical functioning among treatment-seeking patients with chronic pain. J Pain 16(9): 844–51.
doi:10.1016/j.jpain.2015.05.010.
Grossoehme DH, Friebert S, Baker JN, et al. (2020). Association of religious and spiritual factors with patient-reported outcomes of anxiety, depressive symptoms, fatigue, and pain interference
40
among adolescents and young adults with cancer. JAMA Netw Open 3(6): e206696.
doi:10.1001/jamanetworkopen.2020.6696.
Harris JI, Usset T, Krause L, et al. (2018). Spiritual/religious distress is associated with pain catastrophizing and interference in veterans with chronic pain. Pain Med 19(4): 757–763.
doi:10.1093/pm/pnx225.
de Heer EW, Gerrits MMJG, Beekman ATF, et al. (2014). The association of depression and anxiety with pain: a study from NESDA. PLoS ONE 9(10): e106907.
doi:10.1371/journal.pone.0106907.
IASP International association for the study of pain (2021). IASP terminology.
Dostopno tudi na: https://www.iasp-pain.org/Education/Content.aspx?ItemNumber=1698
<10. 4. 2021>.
Jamnik H (2016). Ocenjevanje izida rehabilitacije pri osebah s kronično razširjeno bolečino.
Rehabil Ljubl (supl. 1).
Jamnik H (2017). Etične dileme pri obravnavi pacientov s kronično bolečino v rehabilitaciji. 16.
Dostopno tudi na: https://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2017_S1_p109-112.pdf <14. 5. 2021>.
Johnson MI (2019). The landscape of chronic pain: broader perspectives. Medicina (Kaunas) 55(5):
182.
doi:10.3390/medicina55050182.
Jus A (2014). Pristop in obravnava pacienta z bolečinami na terenu. In: Vajd R, Gričar M, eds.
Urgentna medicina – izbrana poglavja 2014: zbornik. 21. mednarodni simpozij o urgentni medicini, Portorož, Slovenija 19.–21. 6. 2014. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, 246−51.
Kappelmann N, Arloth J, Georgakis MK, et al. (2021). Dissecting the association between
inflammation, metabolic dysregulation, and specific depressive symptoms: a genetic correlation and 2-sample mendelian randomization study. JAMA Psychiatry 78(2): 161.
doi:10.1001/jamapsychiatry.2020.3436.
Klumpp H, Roberts J, Kapella MC, et al. (2017). Subjective and objective sleep quality modulate emotion regulatory brain function in anxiety and depression. Depress Anxiety 34(7): 651–60.
doi:10.1002/da.22622.
41
Koechlin H, Coakley R, Schechter N, et al. (2018). The role of emotion regulation in chronic pain: a systematic literature review. J Psychosom Res 107: 38–45.
doi:10.1016/j.jpsychores.2018.02.002.
Koga K, Descalzi G, Chen T, et al. (2015). Coexistence of two forms of LTP in ACC provides a synaptic mechanism for the interactions between anxiety and chronic pain. Neuron 85(2): 377–89.
doi:10.1016/j.neuron.2014.12.021.
Kovačič D (2014). Bolečina: psihološka stran mehanizma preživetja. Anthropos 46(1–2): 65–86.
Dostopno tudi na: http://www2.arnes.si/~anthropos/anthropos/2014/1_2/04_kovacic.pdf
<15.4.2021>.
Kotar V (2017). Faktorji vpliva kakovostne obravnave pri zdravljenju kronične bolečine.
Magistrsko delo. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.
Lapanja A (2018). Moč komunikacije pri vznemirjenem pacientu. Izobraževalne vsebine v
zdravstveni negi na področju psihiatrije. Del 2. Ljubljana: Univerzitetna psihiatrična klinika, 117 ‒ 25.
Lunder L (2016). Klinična slika depresije. In: Konec Juričič N, Roškar S, Jelenko Roth P, eds.
Prepoznavanje in obravnava depresije in samomorilnosti pri pacientih v ambulanti družinskega zdravnika. Priročnik za strokovnjake na primarni zdravstveni ravni. 1. izdaja. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 25‒31.
Lundström S, Jormfeldt H, Hedman Ahlström B, Skärsäter I (2020). Experience of physical health care and health promotion initiatives for people with severe mental illness. Int J Mental Health Nurs 29(2): 244‒53.
doi: 10.1111/inm.12669.
Maučec Zakotnik J, Švab V, Anderluh M, et al. (2019). MIRA za duševno zdravje: nacionalni program duševnega zdravja. In: Vinko M, Makivić I, Maučec Zakotnik J, Švab V, Dernovšek MZ, eds. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Mazza MG, De Lorenzo R, Conte C, et al. (2020). Anxiety and depression in COVID-19 survivors:
Role of inflammatory and clinical predictors. Brain Behav Immun 89: 594–600.
doi:10.1016/j.bbi.2020.07.037.
42
Meh D, Georgiev D (2013). Osnove zaznavanja, dojemanja (spoznavanja) in prepoznavanja bolečine. Med Razgledi 52(1): 105–18.
Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJBW90FF <13. 4. 2021>.
Meints SM, Edwards RR (2018). Evaluating psychosocial contributions to chronic pain outcomes.
Prog Neuropsychopharmacol Biol Psychiatry 87: 168–82.
doi:10.1016/j.pnpbp.2018.01.017.
Newlove-Delgado T, McManus S, Sadler K, et al. (2021). Child mental health in England before and during the COVID-19 lockdown. Lancet Psychiatry. 8: 353-4.
doi:10.1016/S2215-0366(20)30570-8.
NIJZ ‒ Nacionalni inštitut za javno zdravje (2020a). Nove objave na NIJZ podatkovnem portalu:
Bolniška odsotnost v letu 2019.
Dostopno tudi na: https://www.nijz.si/sl/podatki/nove-objave-na-nijz-podatkovnem-portalu-bolniska-odsotnost-v-letu-2019 <1. 5. 2021>.
NIJZ ‒ Nacionalni inštitut za javno zdravje (2020b). 10. september – Svetovni dan preprečevanja samomora. Preprečevanje samomora je družbena naloga.
Dostopno tudi na: https://www.nijz.si/sl/10-september-svetovni-dan-preprecevanja-samomora-preprecevanje-samomora-je-druzbena-naloga <13. 4. 2021>.
NIJZ ‒ Nacionalni inštitut za javno zdravje (2020c). Uporaba ambulanto predpisanih zdravil v Sloveniji v letu 2019.
Dostopno tudi na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/publikacija_220520_koncno_0.pdf <10. 6. 2021>.
OMRA (2021). Kaj je OMRA?
Dostopno tudi na: https://www.omra.si/kaj-je-omra/o-programu/ <10. 6. 2021>.
Ozara Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja (2019). Promocija duševnega zdravja.
Dostopno tudi na: http://www.ozara.org/programi-in-projekti/spremljevalni-programi/promocija-dusevnega-zdravja/ <10. 6. 2021>.
Pan K-Y, Kok AAL, Eikelenboom M, et al. (2021) The mental health impact of the COVID-19 pandemic on people with and without depressive, anxiety, or obsessive-compulsive disorders: a longitudinal study of three Dutch case-control cohorts. The Lancet Psychiatry 8(2): 121–129.
doi:10.1016/S2215-0366(20)30491-0.
43
Rodrigues-de-Souza D, Palacios-Ceña D, Moro Gutiérrez L, Camargo PR, Salvini TF,
Alburquerque-Sendín F. (2016). Socio-cultural factors and experience of chronic low back pain: a spanish and brazilian patients’ perspective. A qualitative study. PloS One 11(7): e0159554.
doi:10.1371/journal.pone.0159554.
Rosoff DB, Smith GD, Lohoff FW (2021). Prescription opioid use and risk for major depressive disorder and anxiety and stress-related disorders: a multivariable mendelian randomization analysis.
JAMA Psychiatry 78(2): 151–60.
doi:10.1001/jamapsychiatry.2020.3554.
Rus Makovec M (2010). Vloga psihiatra pri kronični bolečini. Rehabil Ljubl 9(2): 27–33.
Dostopno tudi na: https://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2010_S2_p27-33.pdf <14. 3. 2021>.
Rus Makovec (2019). Duševna travma: dekompenzacije in duševna odpornost. Teden Možganov 2019. Na pragu bolečine.
Dostopno tudi na: http://videolectures.net/tedenmozganov2019_bresjanac_zakaj_boli/
<14. 3. 2021>.
Sachs-Ericsson NJ, Sheffler JL, Stanley IH, et al. (2017). When emotional pain becomes physical:
adverse childhood experiences, pain, and the role of mood and anxiety disorders. J Clin Psychol 73(10): 1403–28.
doi:10.1002/jclp.22444.
Slavich GM, Irwin MR (2014). From stress to inflammation and major depressive disorder: A social signal transduction theory of depression. Psychol Bull 140(3): 774–815.
doi:10.1037/a0035302.
Shibata M, Ninomiya T, Anno K, et al. (2020). Parenting style during childhood is associated with the development of chronic pain and a patient’s need for psychosomatic treatment in adulthood: A case-control study. Medicine (Baltimore) 99(29): e21230.
doi:10.1097/MD.0000000000021230.
Skela Savič B (2018). Zdravstveni sistem se bo sesul sam vase zaradi pomanjkanja medicinskih sester – 1. del. Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin Jesenice.
Dostopno tudi na: https://www.fzab.si/blog/2018/11/06/zdravstveni-sistem-se-bo-sesul-sam-vase-zaradi-pomanjkanja-medicinskih-sester-1-del/ <14. 4. 2021>.
44
Sommer JL, Blaney C, El-Gabalawy R (2019). A population-based examination of suicidality in comorbid generalized anxiety disorder and chronic pain. J Affect Disord 257: 562–7.
doi:10.1016/j.jad.2019.07.016.
Steeds CE (2016). The anatomy and physiology of pain. Surg Oxf 34(2): 55–9.
doi:10.1016/j.mpsur.2015.11.005.
Ströhle A, Gensichen J, Domschke K (2018). Diagnostik und therapie von angsterkrankungen.
Dtsch Aerztebl Int 155(37): 611‒20.
doi:10.3238/arztebl.2018.0611.
SZO ‒ Svetovna zdravstvena organizacija (2014). Zdravje 2020, temeljna evropska izhodišča za vsevladno in vsedružbeno akcijo za zdravje in blagostanje.
Dostopno tudi na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/health_2020_svn.pdf
<15. 7. 2021>.
SZZB ‒ Slovensko združenje za zdravljenje bolečine (2020). Kronična bolečina v Sloveniji.
Švigelj V (2021). Pacientove pravice in dolžnosti ter postopki pri kršitvi.
Dostopno tudi na: https://viktorsvigelj.si/pacientove-pravice-in-dolznosti-ter-postopki-pri-krsitvi/
<19.7.2021>.
Varndell W, Fry M, Elliott D (2020). Pain assessment and interventions by nurses in the emergency department: A national survey. J Clin Nurs 29(13‒14): 2352‒62.
doi: 10.1111/jocn.15247.
Vasigh A, Tarjoman A, Borji M (2018). The effect of spiritual-religious interventions on patients’
pain status: systematic review. Anaesth. Pain Intensive Care 22(4): 499–505. Dostopno tudi na:
https://www.apicareonline.com/index.php/APIC/article/view/1036/1721 <15. 7. 2021>.
Velly AM, Mohit S (2018). Epidemiology of pain and relation to psychiatric disorder Neuropsychopharmacol Biol Psychiatry 87: 159–67. doi:10.1016/j.pnpbp.2017.05.012.
Varuh za človekove pravice (2020). Pomanjkanje zdravnikov družinske medicine.
Dostopno tudi na: https://www.varuh-rs.si/sporocila-za-javnost/novica/pomanjkanje-zdravnikov-druzinske-medicine/ <10. 6. 2021>.
Williams AC de C, Craig KD (2016) Updating the definition of pain. Pain 157(11): 2420–23.
doi: 10.1097/j.pain.0000000000000613.
45
WHO World Health Organization (2020). ICD-11 International classification of diseases for mortality and morbidity statistics-11. World Health Organization.
Dostopno tudi na:
https://icd.who.int/browse11/l-m/en#/http%3a%2f%2fid.who.int%2ficd%2fentity%2f314468192 <21.5. 2021>.
ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (2021). Podatki o porabi zdravil.
Dostopno tudi na:
https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravila_in_zivila_za_posebne_zdravstvene_namene/p odatki_o_porabi_zdravil/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8ziTQxdPd2N_Q08LSyCD Q0cjZzMzXz8XQ0sTAz0C7IdFQGdnpEx/ <10. 6. 2021>.