• Rezultati Niso Bili Najdeni

Preverjanje in ocenjevanje slušnega razumevanja

Razvijanje jezikovnega znanja in zmožnosti poteka hkrati z razvijanjem spretnosti poslušanja.

Ko so učenci še na stopnji konkretno logičnega mišljenja v starosti od 7 do 11 let, učitelj ne poučuje jezikovnih vsebin ali slovničnih pravil. Učence ozavešča o jezikovnih strukturah.

Jezikovne pojave obravnava konkretno, kot leksikalne enote (besedišče) in v rabi. Tako naj ta znanja tudi preverja in ocenjuje (Program osnovna šola angleščina. Učni načrt, 2016). Kot sem že omenila, lahko za preverjanje in ocenjevanje slušnega razumevanja izbiramo med različnimi posnetki (med avtentičnimi/neavtentični in med monologom/dialogom) ter besedili.

Primeren posnetek izberemo na podlagi učenčeve kognitivne stopnje in po možnosti tudi na podlagi zanimanja. Tema naj motivira učence za poslušanje in vključuje njihovo predznanje.

Trenutno preverjamo slušno razumevanje na podlagi učenčevih odgovorov na vprašanja, ki pogosto nudijo možnost izbire. Pri tem se ne obremenjujemo s slušnim procesom: kako je učenec prišel do določenega odgovora, ali je razumel vse besede? Težavo lahko rešimo z dodatnim vprašanjem za pojasnilo odločitve. To je koristno v obeh primerih:

- Če je učenec prišel do pravilnega odgovora, ostali slišijo pot, po kateri je prišel do zaključka. Takrat se vidi tudi učenčev način slušnega razumevanja.

- V primeru napačnega odgovora ugotovimo, kje so se pojavile težave pri razumevanju.

V nadaljevanju težavna področja dodatno vadimo in razložimo.

Z uporabo diagnostičnega pristopa preverjanja slušnega razumevanja ugotovimo učenčeva močnejša in šibkejša področja (Field, 2009).

38 Izzivi pri ocenjevanju slušnega razumevanja:

1. Ocenjevanje višjih ravni slušnega razumevanja je zelo zahtevno, saj je težko določiti, katero znanje bo učenec uporabil med reševanjem nalog.

2. Prepletenost jezikovnih spretnosti onemogoča samostojno preverjanje slušne spretnosti.

3. Ocenjevanje poslušanja v pisnih preizkusih znanja poteka brez možnosti vzpostavitve dialoga. Učenci samo poslušajo slušno besedilo in se nanj ne odzivajo.

4. Težko oblikujemo preizkus znanja, kjer bomo posnemali realno (avtentično) situacijo iz vsakodnevnega življenja (Brindley, 1998).

Ob zavedanju izzivov oblikovanja pisnih preizkusov znanja za preverjanje slušnega razumevanja, lahko oblikujemo primernejše naloge.

Oblikovanje nalog za preverjanje in ocenjevanje slušnega razumevanja (Brindley, 1998):

1. Določitev vplivov na učenčevo reševanje pisnega preizkusa znanja.

Značilnosti slušnega besedila (npr. hitrost govora, dolžina besedila, dodatni šumi iz ozadja, besedišče in naglas govorca), oblikovanje preizkusa (npr. jasnost navodila, možnost predhodnega branja vprašanj in vrsta nalog) in posameznikove značilnosti (npr. splošno znanje in motivacija) vplivajo na učenčevo učno uspešnost.

2. Praktične težave pri oblikovanju nalog za preverjanje slušnega razumevanja.

Pisna navodila morajo biti jasna in kratka. Slušno besedilo naj bo primerno oblikovano. Med poslušanjem naj imajo učenci dovolj časa, da sproti odgovorijo na vprašanja. Če so podatki preveč strnjeni, obstaja več možnosti, da bodo nekatere preslišali. Poskrbeti moramo tudi za to, da bo zvočni posnetek dobre tehnične kakovosti, razločen in jasno slišen po celotnem prostoru.

3. Vrste nalog vplivajo na zahtevnost reševanja.

- Naloge izbirnega tipa: drži/ne drži učencem predstavljajo 50-odstotno možnost, da bodo izbrali pravilni odgovor, tudi če samo ugibajo. Odstotek lahko zmanjšamo z dodatnim odgovorom: ni bilo povedano v besedilu.

- Naloge izbirnega tipa: a, b, c, d. Učenci se morajo poleg poslušanja osrediniti tudi na branje. Pri odgovarjanju na vprašanja lahko ugibajo in uporabijo predhodno znanje o temi.

- Naloge kratkih odgovorov nam omogočajo boljšo predstavo o tem, ali je učenec razumel besedilo.

- Naloge povzemanja besedila vsebujejo povzetek z manjkajočimi besedami. Učenci jih dopišejo in tako oblikujejo končno besedilo. Učenci morajo pri reševanju naloge poslušati, brati in pisati, kar je lahko za nekatere učence prezahtevno.

Leta 2020 je bila izvedena analiza pisnih preizkusov znanja učiteljev angleščine v 5. razredu osnovne šole. Cilj je bil ugotoviti, ali preizkusi znanja, ki jih sestavljajo učitelji, sledijo kriterijem veljavnosti in splošnim navodilom za oblikovanje kakovostnih ter uporabnih preizkusov. 38 slovenskih učiteljev, ki so v šolskih letih 2015/16, 2016/17 ali 2017/18 poučevali angleščino v 5. razredu, je odgovorilo na anketne vprašalnike na to temo in poslalo svoje preizkuse znanja za nadaljnjo analizo nalog. Pokazalo se je, da učitelji sestavljajo

39

najmanj nalog (le 6,7 % iz analiziranih preizkusov) za preverjanje slušnega razumevanja.

Ocenjujejo predvsem tiste zmožnosti, ki se jim zdijo najpomembnejše. V tem primeru je bilo to bralno razumevanje. Hkrati pa se zavedajo, da je v 5. razredu smiselno nameniti enakovreden čas vsem štirim temeljnim jezikovnim zmožnostim. Njihovo mnenje torej ni skladno s pripravljenimi nalogami v preizkusih znanja. Pomembno je pregledati pripravljen preizkus preden ga damo učencem in zagotoviti njegovo primerno uravnoteženost z dodatnim pomislekom o pomembnosti posameznih nalog (Kordež, 2020).

Pri oblikovanju primernih nalog za slušno razumevanje se je dobro zavedati, katere mikro- in makrozmožnosti želimo preveriti.

2.4.1 Mikro- in makrozmožnosti slušnega razumevanja

Douglas Brown (2004) je po Richardsu (1983) povzel mikro- in makrozmožnosti slušnega razumevanja. Na njihovi podlagi se lažje poglobimo v določene podrobnosti jezika in oblikujemo kakovostne preizkuse znanja z jasnimi cilji.

Mikrozmožnosti zajemajo manjša (bolj specifična) jezikovna področja, ki jih večinoma uporabljamo v informacijski teoriji in so (Richards, 1983, v Brown, 2004):

- Razlikovanje med prepoznavnimi glasovi (fonemi) v angleškem jeziku.

Pri ocenjevanju te sposobnosti si lahko pomagamo z Yopp-Singer preizkusom, ki meri učenčevo fonemično zavedanje in zmožnost pravilne izgovarjave besed. Preizkus poteka na podlagi izgovorjene besede. Na primer: po slišani besedi sat učenec odgovori s tremi posamičnimi glasovi: /s/-/a/-/t/. Zavedati se moramo, da je pravilen odgovor samo uporaba glaskovanja in ne črkovanja. Na primer pri besedi fish, odgovori s tremi glasovi: /f/-/i/-/sh/

(Yopp, 1995). Yopp (1992) našteje tudi številne dejavnosti za urjenje in preverjanje fonološkega zavedanja: dejavnost ujemanja glasov (učenci morajo na primer določiti, katere besede se začnejo z istim glasom), dejavnost izolacije glasu (učenci na podlagi slišane besede povedo, kateri glas slišijo na začetku/v sredini/na koncu besede), dejavnost združevanja glasov (učenci združijo posamezne glasove v besede), dejavnost dodajanja ali nadomeščanja glasu (učenci dodajajo ali zamenjajo glasove v besedi) in dejavnosti razčlenitve (učenci razčlenijo celotno besedo na posamezne glasove) (Yopp, 1992).

- Obdržati različno dolge jezikovne sklope v kratkotrajnem spominu.

Mnoge raziskave so pokazale odnos med kratkotrajnim spominom in znanjem tujega jezika:

1. Doba kratkotrajnega spomina v tujem jeziku je krajša kot v maternem jeziku.

2. Količina vnosa tujega jezika, ki smo jo sposobni obdelati, se sorazmerno povečuje z znanjem jezika.

3. Znanje skladnje (discipline znotraj jezikoslovja, ki razlaga povezovanje manjših enot jezika v večje) je pomemben faktor pri zviševanju količine jezikoslovnega materiala, ki ga lahko ohranimo v kratkoročnem spominu (Call, 1985).

- Prepoznati angleške vzorce poudarkov, besede v stresnih in nenaglašenih položajih, ritmično strukturo, intonacijske oblike in njihovo vlogo pri signalizaciji informacij.

- Prepoznati skrajšane oblike besed.

- Razlikovati med mejami besed, prepoznati jedro besed in interpretirati položaj besed ter njihov pomen.

40 - Procesirati različno hiter govor.

- Procesirati govor, ki vsebuje pavze, napake, popravke in druge variacije govora.

- Prepoznati slovnične besede (samostalniki, glagoli itd.), sistem (npr. glagolski čas, strinjanje, množina), vzorce, pravila in indirektne (posredne) oblike govora.

- Zaznati sestavine povedi in razlikovati med glavnimi in manjšimi sestavinami.

- Prepoznati, da je lahko določen pomen izražen z različnimi slovničnimi oblikami.

- Prepoznati kohezivne dele v govoru.

Raziskava iz leta 2013 je proučevala mikrozmožnosti slušnega razumevanja. 252 žensk iz štirih različnih iranskih univerz (starih od 19 do 22) je predstavljalo vzorec raziskave. Vse so bile na začetni stopnji učenja angleščine kot tujega jezika. Razdeljene so bile v dve skupini (v kontrolno in eksperimentalno). Prva skupina je bila deležna tradicionalnega načina poučevanja tujega jezika, druga pa je ozaveščala mikrozmožnosti poslušanja. Pred prvim predavanjem in po desetih tednih učenja (dvakrat na teden) sta obe skupini pisali preizkus znanja. Pokazalo se je, da je ozaveščanje posameznih mikrozmožnosti na začetni stopnji učenja tujega jezika zelo koristno za kakovostno in sistematično izboljševanje jezikovne spretnosti poslušanja (Rezaei in Hashim, 2013).

Makrozmožnosti zajemajo večja jezikovna področja in tako vključujejo konstruktivistično teorijo procesiranja slušnih informacij, kot so (Richards, 1983, v Brown, 2004):

- Prepoznati komunikacijske funkcije posameznih delov govora, glede na situacijo, udeležence in cilje.

- Sklepati iz situacije, načina govora udeležencev in ciljev z uporabo splošnega predznanja o “svetu”, tj. o temi.

- Iz opisanih dogodkov in idej predvidevamo končne izide, oblikujemo povezave med dogodki, sklepamo vzroke in učinke, zaznamo razmerja kot glavne ideje, podporne ideje, nove informacije, podane informacije, posploševanje in navajanje primerov.

- Razlikovati med dobesednim in posrednim pomenom.

- Pri ugotavljanju pomena si pomagamo z opazovanjem obrazne mimike, telesne govorice in drugimi načini neverbalne komunikacije.

- Razviti in uporabiti nabor strategij poslušanja, kot so zaznavanje ključnih besed, ugotavljanje pomena iz konteksta, prositi za pomoč in pokazati razumevanje ter nerazumevanje.

Na nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli za angleščino se preverjajo naslednje podzmožnosti/spretnosti:

- Učenec je sposoben izluščiti glavno misel in glavne poudarke besedila, - Razumevanje podatkov in podrobnosti v besedilu,

- Sposobnost določitve razpoloženja govorcev,

- Prepoznavanje zaporedij dogodkov v besedilu (Nacionalno preverjanje znanja v 6.

razredu, 2015).

Med poukom angleščine učenci zato najbolj vadijo prav te podspretnosti. Pri tem si lahko učitelji in učenci pomagajo s primernim učnim gradivom.

41