Naloge naj bodo raznovrstne, odprtega tipa in naj dopuščajo uporabo pridobljenega in splošnega znanja ter domišljijo. Vaje naj bodo smiselne in naj čim bolj posnemajo stvarne okoliščine. Ponovno vračanje (utrjevanje, dodatna razlaga) k že znanim oz. obravnavanim strukturam bo učencem omogočilo, da usvojijo znanje, ki ga dotlej še niso. Izboljšali bodo rabo teh struktur, tudi v govornem in pisnem sporazumevanju (Program osnovna šola angleščina. Učni načrt, 2016).
Bloomova taksonomija je znana po dobri opredelitvi različnih vrst nalog. Ob upoštevanju njenih kategorij lahko sestavimo raznolike naloge, ki vsebujejo tudi odprte tipe vprašanj ter uporabo splošnega predznanja in domišljijo. Ker učni načrt zahteva vključevanje prav takih nalog, so v nadaljevanju natančneje predstavljene.
Vključene so tudi vrste nalog, ki so prisotne pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) iz angleščine in se posledično tudi najpogosteje pojavljajo pri pouku tujega jezika v šoli.
2.3.1 Bloomova taksonomija
Bloom in njegovi sodelavci so oblikovali okvir za kategorizacijo izobraževalnih ciljev.
Obsegal je šest glavnih kategorij: znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza in evalvacija.
Vsaka kategorija je vsebovala tudi podkategorije, ki so zapisane od preprostega do zapletenega in od konkretnega do abstraktnega. Kategorije po znanju so bile predstavljene kot sposobnosti in spretnosti, z mislijo, da je znanje nujni predpogoj za uresničevanje teh (Armstrong, 2010).
Skupina kognitivnih psihologov, teoretikov učnih programov in raziskovalcev poučevanja ter strokovnjakov za testiranje in ocenjevanje je leta 2001 objavila revizijo Bloomove taksonomije z naslovom Taksonomija za poučevanje, učenje in ocenjevanje. Ta naslov odvrača pozornost od nekoliko statičnega pojmovanja izobraževalnih ciljev iz prvotnega naslova in opozarja na bolj dinamično zasnovo klasifikacije. Avtorji obnovljene taksonomije poudarjajo to dinamiko z uporabo glagolov (namesto prvotnih samostalnikov) za označevanje svojih kategorij in podkategorij:
1. zapomniti si (prepoznavati in priklicati),
2. razumeti (interpretirati, ponazoriti, razvrstiti, povzeti, sklepati, primerjati, razložiti), 3. uporabljati (izvršiti in izvajati),
4. analizirati (razlikovati, organizirati, pripisovati), 5. ocenjevati (preverjanje, kritiziranje),
34
6. ustvariti (proizvajati, načrtovati, izdelovati) (Armstrong, 2010).
Primeri nalog za razvijanje poslušanja za posamezno kategorijo:
1. Zapomniti si (prepoznavati in priklicati) Slika 1: Primer naloge na prvi stopnji po Bloomu.
Naloga 1, stran 31.
Maidment, S. in Roberts, L. (2009). Happy Street, New Edition, Class Book 2. Oxford University Press.
Učenci morajo na podlagi poslušanega in prebranega besedila odgovoriti na zelo osnovna ali nezahtevna vprašanja.
2. Razumeti (interpretirati, ponazoriti, razvrstiti, povzeti, sklepati, primerjati, razložiti)
Slika 2: Primer naloge na drugi stopnji po Bloomu.
Naloga 2, stran 6.
Novak, M. (2017). Reach for the Stars 5, Učbenik za angleščino v 5. razredu osnovne šole. DZS.
Učenci na podlagi besedila povzamejo zgodbo in so jo sposobni razložiti.
35 3. Uporabljati (izvršiti in izvajati)
Naloga 3, stran 61
Puchta, H., Lewis-Jones, P., Gerngross, G., Holcombe, G. in Szlachta, E. (2018). Super Minds 2, Učbenik za angleščino v 5. razredu osnovne šole. Založba Rokus Klett, d.o.o.
Učenci uporabijo novo znanje in oblikujejo nove primere.
4. Analizirati (razlikovati, organizirati, pripisovati) Slika 4: Primer naloge na četrti stopnji po Bloomu.
Naloga 1, stran 90.
Puchta, H., Lewis-Jones, P., Gerngross, G., Holcombe, G. in Szlachta, E. (2018). Super Minds 2, Učbenik za angleščino v 5. razredu osnovne šole. Založba Rokus Klett, d.o.o.
Učenci uredijo sličice v pravilno zaporedje.
Slika 3: Primer naloge na tretji stopnji po Bloomu.
36 5. Ocenjevati (preverjanje, kritiziranje) in 6. Ustvariti (proizvajati, načrtovati, izdelovati)
Naloga 1.a in 1.b, stran 19.
Novak, M. (2017). Reach for the Stars 5, Učbenik za angleščino v 5. razredu osnovne šole. DZS.
Naloga vključuje ocenjevanje in ustvarjanje.
Učenci v prvem delu naloge (Katera slika je opisana, A ali B?) poslušajo in primerjajo informacije s slikovnim gradivom. Na podlagi osebne ocene določijo opisano sliko.
V drugem delu naloge (Fotografiji primerjaj) pa na podlagi slišanega primera ustvarijo svoje besedilo za drugo sliko.
V obnovljeni izdaji taksonomije je znanje osnova teh šestih kognitivnih procesov. Njeni avtorji so ustvarili ločeno taksonomijo vrst znanja, ki se uporabljajo v spoznavanju:
1. Znanje dejstev (poznavanje terminologije in določenih podrobnosti ter elementov) 2. Konceptualno znanje (poznavanje klasifikacij in kategorij; načel in posploševanj ter
poznavanje teorij, modelov in struktur)
3. Proceduralno znanje (poznavanje veščin, vezanih na določen predmet, in algoritmov;
poznavanje predmetnih tehnik in metod ter poznavanje meril za določanje, kdaj uporabiti ustrezne postopke)
4. Metakognitivno znanje (strateško znanje; znanje o kognitivnih nalogah, vključno z ustreznim kontekstualnim in pogojnim znanjem ter samospoznavanje) (Armstrong, 2010).
2.3.2 Najpogostejše vrste nalog za preverjanje slušnega razumevanja
Nacionalno preverjanje znanja v 6. razredu osnovne šole za angleščino vsebuje naslednje vrste nalog za preverjanje slušnega razumevanja:
- Naloge dopolnjevanja.
Učenec pri teh nalogah izbira med že napisanimi besedami. Med njimi so tudi besede (distraktorji), ki ne spadajo nikamor in jih ne uporabimo. Vsaka praznina v besedilu je namenjena eni izmed podanih besed. Ko učenec zaključi nalogo, dobi smiselno besedilo
Slika 5: Primer naloge na peti in šesti stopnji po Bloomu.
37
(Alderson in Cseresznyés, 2003). Za uspešno reševanje nalog z dopolnjevanjem besed potrebujemo fonološko, semantično in sintaktično znanje tujega jezika ter dobro predznanje in zmožnost predvidevanja (1994, v McCray in Brunfaut, 2018).
- Naloge izbirnega tipa.
Naloga izbirnega tipa ne ponuja manj kot tri in ne več kot štiri do pet odgovorov. Manj možnosti bi omogočilo lažje ugibanje pravilne rešitve. Večje število smiselnih odgovorov pa težko najdemo in sočasno otežujemo učencem razlikovanje med njimi. Večje število možnosti ni primerno pri preverjanju zelo zahtevnih ali lahko dosegljivih učnih ciljev ali standardov.
Takrat je bolj smiselno uporabiti odprti tip nalog (Napotki za pripravo pisnih preizkusov znanja v osnovni šoli, b. d.). Prednosti nalog izbirnega tipa so: hitro in objektivno ocenjevanje; z dodajanjem več možnosti izbire zmanjšujemo ugibanje; preverjamo različne zmožnosti slušnega razumevanja (1998, v Haladyna, 2004).
- Naloge s kratkimi odgovori.
- Naloge nadomeščanja.
- Naloge urejanja, razvrščanja, povezovanja. Pri nalogah urejanja morajo učenci urediti odgovore po nekem pravilu; naloge povezovanja a zajemajo tiste naloge, kjer morajo smiselno povezati dva ali več odgovorov (DKNPZ, 2005).
Naloge, s katerimi urimo poslušanje med poukom, sovpadajo s tistimi na pisnem preizkusu znanja. Pri oblikovanju dobrega preizkusa se soočamo s številnimi ovirami, opisanimi v nadaljevanju.