Primerjava generacij rdečkastih sedimentnih zapolnitev v megalodontidnih školjkah s korozijskimi votlinicami in neptunskimi dajki megalodontidnih školjkah s korozijskimi votlinicami in neptunskimi dajki

S predhodnimi raziskavami na obravnavanem območju v dolini pod Peski (Slapnik, 2018, 2020) smo preučevali rdeče in ponekod zelenkaste sedimentne zapolnitve v megalodontidnih školjkah in dveh poleg prisotnih neptunskih dajkih. Na podlagi optične in katodoluminiscentne mikroskopije ter rentgenske fluorescenčne analize smo opazili štiri generacije sedimentnih zapolnitev v školjkah. Prve tri smo uvrstili časovno bližje skupaj, kot zgodnjediagenetske, zadnja pa je indicirala na mehansko drobljenje kamnine, povezanega s tektonskimi procesi, zaradi katerih so najverjetneje nastali tudi neptunski dajki, ki se pojavljajo na raziskovanem območju. Na podlagi izvedenih raziskav v pričujoči magistrski nalogi lahko sedaj primerjamo generacije rdečkastih sedimentnih zapolnitev v megalodontidnih školjkah z zapolnitvami v korozijskih votlinicah in neptunskimi dajki.

Korozijske votlinice, zapolnjene z rdečkastimi sedimentnimi zapolnitvami se na profilu in v bližnji okolici pojavljajo lokalno na manjših območjih oz. zaplatah. Le te so nastale v obdobju poznega triasa, ko je bila površina karbonatne platforme izpostavljena plitvemu zakrasevanju na kopnem. Ponekod se zapolnjeni paleokraški kanali in votlinice pojavljajo v neposredni bližini neptunskih dajkov. Z makroskopskim opazovanjem na terenu smo opazili štiri različne tipe zapolnjevanja praznih prostorov, ki se pojavijo tako v korozijskih votlinicah kot tudi v megalodontidah (Slika 44 in 45). Na podlagi optične mikroskopije pa smo določili veliko podobnost teh rdečkastih zapolnitev v kanalih in votlinah s sedimentnim zapolnitvam S1 in S2 v megalodontidnih školjkah.

Slika 44: makroskopsko, na terenu, opaženi različni tipi zapolnjevanja praznin v kamnini. 1 sedimentna zapolnitev s temno sivimi do črnimi klasti (»black pebbles«), brez cementov 2 geopetalne zapolnitve praznin 3 prazni prostori, zapolnjeni samo s cementom 4 večfazno zapolnjevanje, v primeru

4b so prisotni še drobni kalcitni klasti, ki se v zapolnitvah pojavljajo v laminah.

66

Slika 45: različni tipi zapolnjevanja, označeni z oznakami vezanimi na sliko 43 (oznake niso vezane na časovno komponento zapolnjevanja).

67

7.3.1. Zgodnjediagenetske fenestralne zapolnitve generacije S0

Kot nulto generacijo opisujemo izrazito zgodnjediagenetsko tvorbo fenester tipa ptičjih očesc (ang. birds eyes) oziroma manjših korozijskih votlinic, ki jih lahko smatramo kot bolj ali manj sinsedimentne. Cementacija najprej zapolni votlinico ob robovih z vlaknatim ter nato znotraj z druzimozaičnim cementom (Slika 46). V nulti fazi ni zapolnitev z rdečim sedimentom in prav tako ta ni vezana na izključno velike bioklaste ter se ne pojavlja v večjih korozijskih votlinicah, kjer opazujemo vse naslednje generacije zapolnitev. Generacija zajema celotno matično kamnino in je tako vezana tudi na medzrnske prostore oziroma sledi konturam zrn (Slapnik, 2018).

Slika 46: a in b obe generaciji cementa vl – vlaknati in dm – druzimozaični zapolnjujeta korozijske votlinice b vidna obraščanja zrn po robovih z obrobnim vlaknatim in znotraj z druzimozaičnim

cementom.

7.3.2. Prva generacija obarvanih zapolnitev – S1

Zapolnitev v megalodontidah: Za sedimentno zapolnitev S1 je značilna nehomogena struktura, kontaktov med zrni ni. Zrna so po večini oglata, ponekod tudi zaobljena. Slednja so predvsem zrna bioklastov z ohranjeno primarno obliko. Po Dunhamu bi sedimentno zapolnitev uvrstili v mudstone, nekje pa tudi v wackestone. Predstavniki zrn so koščki prikamnine, foraminifere Nodosaridae, ostrakodi ter drobnimi nepresevnimi minerali. Ponekod so prisotna tudi večja zrna, temno sive do črne barve, predvidoma obdana z Fe-minerali. koščki prikamnine, foraminiferami Nodosaridae, ostrakodi ter drobnimi nepresevnimi minerali. Ponekod so prisotna tudi večja zrna, temno sive do črne barve, predvidoma obdana z Fe-minerali. Vezivo predstavlja drobnozrnat rjavkast mikrit do mikrosparit. Prisotni so tudi stiloliti z netopnim ostankom, ki se odraža v temnejših odtenkih rdeče barve (Slapnik, 2018) (Slika 47).

Zapolnitev v korozijskih votlinicah: V vzorcih iz korozijskih votlinic na profilu (7,35; 8,10;

9,10; Kr-1, Kr-2, Kr-3) in v bližini dajkov (D 12 in D 13b) je prav tako večinoma, kot pri S1, struktura nehomogena. Zrna so slabo sortirana in se po večini med seboj ne dotikajo.

Zaobljenost variira od zelo oglatih do tudi zaobljenih zrn. Prepoznali smo litoklaste prikamnine tipa intraklastični peloidni packestone do wackestone. V osnovi se poleg litoklastov pojavljajo v veliki meri temno sivi do črni intraklasti (»črni prodniki«). Temno barvo povezujemo z mineralnimi prevlekami znotraj njih. Poleg zgoraj omenjenih so prisotni tudi kalcitni drobci in drobni nepresevni minerali. Bioklastov skoraj ni, ponekod prisotni neprepoznavni drobci

68

biogenih zrn, medtem ko v zbrusku Kr-2 in 3 se morda kažejo odlomki ostrakodov. Vezivo tudi tukaj predstavlja gost mikrit do kalcisiltit (Slika 47).

Slika 47: a sedimentna zapolnitev S1 v megalodontidnih školjkah b in c sedimentna zapolnitev korozijskih votlinic; 9,10 in Kr-1. Pomen oznak: p – prikamnina, nm – nepresevni minerali.

7.3.3. Druga generacija obarvanih zapolnitev – S2

Zapolnitev v megalodontidah: Druga sedimentna zapolnitev v megalodontidah S2 ima nehomogeno strukturo na področjih kjer so prisotna velika zrna. Le ta so oglata in kontaktov med njimi po večini ni, kjer pa so, so pa točkovni. Strukturni tip sedimenta je mudstone, ponekod wackestone. Največji delež zrn predstavljajo kalcitni drobci cementa, litoklasti prikamnine in nekaj malega drobni nepresevni minerali. Vezivo predstavlja rdeč kalcisiltit. Ta zapolnitev pogosto kaže laminacijo. Lamine so lahko nad večjimi kopučami cementa ali ob litoklastih povite, kar kaže na kompakcijo sedimenta (Slapnik, 2018) (Slika 48).

Zapolnitev v korozijskih votlinicah: Izredna podobnost s sedimentno zapolnitvijo S2 se kaže v vzorcih korozijskih votlinic 7,40 in 9,00. Struktura je nehomogena. Zrna v sedimentni

69

zapolnitvi so dobro sortirana, razen na nekaj mestih pride do manjše zgostitve. Gre predvsem za oglata zrna, ki se po večini med seboj ne dotikajo. Prepoznali smo litoklaste tipa intraklastični peloidni packestone do wackestone (prikamnina). V osnovi se poleg litoklastov pojavljajo še koščki cementa in drobni nepresevni minerali. Vezivo v sedimentni zapolnitvi je rdeči kalcisiltit, ki je drobno laminiran. Nekaj malega je prisotnih tudi drobnih kalcitnih žilic (Slika 48).

Slika 48: a in b sedimentna zapolnitev S2 v megalodontidnih školjkah c in d sedimentna zapolnitev korozijskih votlinic; 9,00. Pomen oznak: p – prikamnina.

7.3.4. Tretja generacija obarvanih zapolnitev – S3

Pomemben doprinos magistrske naloge je opredelitev povezave med zapolnitvami neptunskih dajkov in zadnjo generacijo sedimentnih zapolnitev (S3) v rdečih megalodontidnih školjkah.

In sicer izjemna podobnost se kaže med zadnjo zapolnitvijo v školjkah S3 in nekaterimi neptunskimi dajki na »glavni« plastnici, kot tudi delom zapolnitve velikega neptunskega dajka.

Ključni indikator je prisotnost primitivnih planktonskih foraminifer, bentoških foraminifer in fosfatnih klastov.

Zapolnitev v megalodontidah: Sedimentna zapolnitev S3 je slabo sortirana, zrna se med seboj dotikajo v točkovnih kontaktih. Osnova je kalcisiltit, ponekod mikrit. Zrna so oglata do

70

pologlata, srednje do slabo sortirana. Strukturni tip sedimentne zapolnitve je packstone, redko wackestone. Sedimentna zapolnitev zadnje generacije vsebuje veliko drobnih drobcev kalcitnega cementa, litoklaste prikamnine, nepresevne minerale, glavkonit in fosfatne minerale ter klaste, ki vsebujejo gost mikrit. Mikritni klasti in ponekod sedimentne zapolnitve so verjetno nekoliko impregnirani z Fe-minerali, ki so bili kasneje limonitizirani in jih makroskopsko vidimo v odtenkih rumene barve, pod mikroskopom pa so rjave barve. Prav tako vsebuje tudi foraminifere Textularidae in Lenticulina (Lagenida), ter planktonske foraminifere. Značilne so tudi aglutinirane stene foraminifer (Slapnik, 2018) (Slika 49).

Zapolnitev v neptunskih dajkih: V vzorcih neptunskih dajkov D 10, D 14c in D 14d smo opazili sorodnost sedimentne zapolnitve v neptunskih dajkih z zapolnitvijo S3 iz megalodontidnih školjk. Gre za slabo do zelo slabo sortirana zrna. Po večini so zrna oglata, bioklasti pa so pogojeni s primarno obliko. Med seboj se zrna dotikajo z točkovnimi in tudi z tangencialnimi kontakti. Prevladujejo litoklasti tipa: intraklastični peloidni grainstone, stromatolitni bindstone in fenestralni mudstone do wackestone. V osnovi smo opazili tudi majhne kalcitne koščke cementa, glavkonit in nepresevne ter fosfatne minerale. Slednji se lahko pojavljajo tudi v klastih. Od bioklastov se pojavljajo planktonske in bentoške foraminifere (Protopeneroplis, Valvulinidae). Vezivo je kalcisiltit ter ponekod tudi mikrit (Slika 49).

Slika 49: a sedimentna zapolnitev S3 v megalodontidnih školjkah b in c sedimentna zapolnitev neptunskih dajkov; D 10 in D 14d. Pomen oznak: nm – nepresevni minerali, gl – glavkonit, fm –

fosfatni minerali oz. klasti obogateni s fosfatnimi minerali, af – aglutinirane foraminifere, pf – planktonske foraminifere.

71

7.3.5. Primerjava zapolnitev z globotrunkanami v korozijski votlinici z neptunskim dajkom

V dolini pod Peski smo s predhodnimi raziskavami (Slapnik, 2018, 2020), preučevali tudi neptunske dajke na »glavni« plastnici. V enem izmed preučevanih dajkov s slemenitvijo 70-250 (V-Z) smo opazili globotrunkane in tako okvirno določili poznokredno starost. Slednji dajk je vzdolž razpoke malce levozmično zamaknjen, s tem da je na območju zmika nekoliko bolj odprt in kaže zapolnitev z debelozrnato apnenčevo brečo.

V okviru novejših raziskav za pričujočo magistrsko nalogo pa smo pri popisovanju profila na 17,40 metru naleteli na korozijsko votlinico zapolnjeno z globotrunkanami. Preučili smo vrste globotrunkan tako iz neptunskega dajka, kot tudi iz korozijske votlinice. Izkazalo se je, da se tri vrste med seboj ujemajo, kar kaže na isto fazo zapolnjevanja. Ujemajoče vrste, katere kažejo na poznosantonijsko do zgodnjemaastrichijsko starost so: Globigerinelloides bollii Pessagno, Planoheterohelix globulosa (Ehrenberg) in Globotruncana cf. orientalis El Naggar (Slika 50).

Slika 50: a globotrunkane iz neptunskega dajka s slemenitvijo 70-250 b globotrunkane iz sedimentne zapolnitve v korozijski votlinici na 17,40 metru preiskovanega profila.

72

8. ZAKLJUČKI

V dolini pod Peski v Krnskem pogorju smo v sklopu magistrske naloge preučili in popisali sedimentacijsko zaporedje ter neptunske dajke v dachsteinskem apnencu. Slednji se je odlagal v času norija in retija na Julijski karbonatni platformi v značilnem loferskem razvoju. Na isti lokaciji smo s predhodnimi raziskavami preučevali generacije rdeče zapolnjenih megalodontidnih školjk. Na podlagi medsebojnih odnosov med cementi in sedimentnimi zapolnitvami smo z uporabo optične in katodoluminiscentne mikroskopije ter rentgentske fluorescenčne analize ugotovili štiri generacije zapolnitev. Ker je odgovor na ključno vprašanje o izvoru sedimentnih zapolnitev ostal odprt, smo se odločili raziskovati dalje.

Preučevano sedimentacijsko zaporedje v dolini pod Peski večinoma uvrščamo v člen »C«

loferske sekvence, značilen za sedimentacijo v lagunskemu okolju, saj gre za intraklastični peloidni packstone do wackestone z večjimi bioklasti (megalodontide, polži) in korozijskimi votlinicami. Na podlagi optične mikroskopije smo poleg zgoraj omenjenega najpogostejšega mikrofaciesa, definirali še pet drugih. To so, Thaumatoporella boundstone do wackestone z večjimi bioklasti in korozijskimi votlinicami, bioklastični floatstone, onkoidni floatstone, kjer imajo onkoidi koncentrično zgradbo z algnimi ovoji, stromatolitni bindstone in floatstone s

»črnimi prodniki«. Konec odlaganja posamezne loferske sekvence označuje kratka okopnitev.

Na profilu so se pokazali znaki zakrasevanja oz. t.i. paleokraški horizonti, značilni za člen »A«.

Od paleokraških tvorb so najpogostejše korozijske votlinice, ki predstavljajo paleokraške kanale in votline. Slednje so ponekod zapolnjene z rdečkastimi sedimentnimi zapolnitvami in različnimi klasti, med drugim tudi temnimi intraklasti.

V sklopu raziskav smo popisali in preučili tudi pet neptunskih dajkov v bližnji okolici. Dva izmed njih, ki se nahajata neposredno na »glavni« plastnici z rdeče zapolnjenimi megalodontidami vsebujeta planktonske foraminifere. Starost te zapolnitve je lahko na podlagi teh foraminifer srednjejurska oz. mlajša. Naslednja dva preučevana dajka se nahajata tik nad glavno plastnico. Eden izmed njiju vsebuje litoklaste biancone apnenca s kalpionelami, kar dokazuje na čas zapolnjevanja dajka v poznem tithoniju in berriasiju oz. kasneje. Zadnji dajk, katerega smo raziskovali, se nahaja nekaj deset metrov stran od »glavne« plastnice in je mnogo večjih dimenzij kot vsi prejšnji. Gre za več sto metrski neptunski dajk. Raznolikost sedimentnih zapolnitev v tem dajku kaže na več faz razpiranja in zapolnjevanja. Gotovo gre vsaj za dve različni fazi, ki smo jih vsaj deloma tudi biostratigrafsko opredelili. V območju bližje matični kamnini imamo prisotne spodnjekredne planktonske foraminifere, medtem ko v bolj oddaljenem delu od stene dajka najdemo pelagične krinoide rodu Saccoccoma sp., ki indicirajo na čas pozne jure.

Na podlagi vseh natančno preučenih zbruskov iz sedimentacijskega profila in okolice smo primerjali sedimentne zapolnitve korozijskih votlinic in neptunskih dajkov z rdečkastimi zapolnitvami v megalodontidnih školjkah. Ugotovili smo precejšnje podobnosti, na podlagi katerih si sedaj upamo trditi, da so megalodontindne školjke v večini zapolnjene z večfaznimi palokraškimi zapolnitvami in so del kompleksnejšega paleokraškega sistema, ki ga opazujemo v dachsteinskem apnencu. Prav tako lahko na podlagi podobnosti v sedimentni sestavi potrdimo izvor zadnje generacije v megalodontidah iz neptunskih dajkov in sicer iz dajkov, ki smo jim uspeli določiti zgodnjekredno starost. Vsekakor pa lahko zaključimo z odprtim koncem pričujoče raziskave, saj smo v eni izmed korozijskih votlinicah odkrili predhodno nedetektirano, precej mlajšo fazo sedimentnih zapolnitev z globotrunkanami, katere definirajo santonijsko – maastrichtijsko starost.

73